Kaj prinaša »veliki čudoviti varnostni dogovor« za Ukrajino in Evropo?

Ko republikanski predsednik Donald Trump govori o »velikem čudovitem« varnostnem dogovoru za Evropo, se mora Stara celina bati? O Ukrajini kot delu nove varnostne ureditve vse Evrope je govoril že ruski predsednik Vladimir Putin, napadalec sosednje države. »Bo zelo velik, vključeval bo več kot pa le Ukrajino in lahko celo rečem, da bo morda vključeval vso Evropo,« je v Ovalni pisarni Bele hiše o še neznanem dogovoru novinarjem povedal Trump. »Bo  velik, čudovit dogovor in vsi bodo navdušeni.«

Vsaj za zdaj še ni podrobnosti niti iz evropskih prestolnic, pa čeprav se je republikanski predsednik o tem danes pogovarjal vsaj z nemškim kanclerjem Friedrichom Merzem. Iz Berlina so sporočili le, da so nove ameriške zamisli utemeljene na pogajanjih iz minulih mesecev. Morda tudi zato, ker je najnovejša izjava sledila predsednikovemu srečanju z ruskim pogajalcem Kirilom Dmitrijevem, je nemški Die Welt komentiral, da je Evropo potisnila v paniko. 

Odstranjevanje ruševin in iskanje preživelih po ruskem napadu na vzhodu Ukrajine. FOTO: Andriy Andriyenko/Afp

Vojaška zveza Nato, prek katere so ZDA po drugi svetovni vojni jamčile za evropsko varnost, je konec oktobra že poročala o pripravljenosti najpomembnejših evropskih članic za prevzem večje odgovornosti za varnost Stare celine. Trump že od vsega začetka zahteva povečanje evropske sposobnosti za lastno obrambo in je s svojimi nenehnimi pozivi res pripomogel k povečanju vojaških proračunov številnih Natovih članic. Današnja izjava pa je prva o tej temi po katastrofalnem republikanskem porazu na vmesnih kongresnih in drugih volitvah, ki ga je zakrivilo vojaško posredovanje v Iranu.

Ladje v bližini Hormuške ožine, najpomembnejše naftne poti sveta. FOTO: Stringer Reuters

Demokrati obvladujejo predstavniški dom in senat, predsedniku pa še naprej ostajajo velike zunanjepolitične pristojnosti. V Washingtonu ugibajo, ali se bo umaknil iz iranske vojne ali pa spodbudil še večji vojaški obračun z ajatolami, toda ali bo nova ameriška varnostna arhitektura vplivala tudi na Evropo? Trump jo je že prej obsojal zaradi nepripravljenosti na vojaško pomoč v Iranu. Še več, nekatere države so ameriškim vojaškim letalom odrekle prelete nad njihovim zračnim prostorom ali pristajanja v skupnih vojaških oporiščih.

Trump je aprila naznanil načrte za umik približno petnajst odstotkov v Nemčiji nastanjenih ameriških vojakov. Pogajanja morda res potekajo že več mesecev, po hudem porazu na volitvah pa številni republikanci zahtevajo večje umike iz tujine, mnogi celo hočejo, naj na Bližnjem vzhodu razglasi zmago in se umakne. Predsednik jih morda ne bo poslušal, do Evrope pa je imel številne zamere tudi pred torkovimi volitvami. Tudi do Ukrajine, katere predsednik Volodimir Zelenski je v zadnji predsedniški kampanji nastopil skupaj z demokratskimi politiki, republikanskemu predsedniku pa ni pomagal v prvem demokratskem poskusu ustavne tožbe, pa čeprav bi lahko.

Prva dama Melania Trump  posreduje za humanitarne dogovore med Rusijo in ukrajino. FOTO: Elizabeth Frantz/Reuters

Kaplja čez rob so bila ukrajinska bombardiranja ruskih rafinerij med tokratno predvolilno kampanjo. Lahko si je predstavljati, da Trump tudi Zelenskemu pripisuje del krivde za republikanski poraz. Trump, ki je v nasprotju z demokratskimi predhodniki v svojem prvem mandatu Ukrajini z ofenzivnim orožjem ter je še poleti razmišljal o ukrajinski proizvodnji protiraketnih sistemov patriot, zagotovo noče v zgodovino kot boter kapitulacije napadene države. Prva dama Melania je posredovala pri prekinitvi ognja med sprtima stranema za evakuacijo civilnega prebivalstva iz mesta Oleški na jugu Ukrajine. Trump pa je Kijevu že sporočal, naj na pogajanja pošlje koga drugega od Zelenskega.

Zet Jared Kushner, eden od ameriških pogajalcev za Rusijo in Ukrajino, meni, da je »širša evropska varnostna arhitektura« potrebna za naslovitev varnostnih skrbi vseh držav. S stalnimi posvetovanji, zanesljivo krizno komunikacij in recipročnimi ukrepi za razelektritev krize naj bi dosegli dolgoročno stabilnost. Kushner poudarja, da mora vsak dogovor vsebovati popolno spoštovanje suverenosti, ozemeljske celovitosti ter neodvidnega odločanja vsake države. »Vsaka država bo ohranila avtoriteto nad lastno varnostjo in zavezništvi in nobena ne bo imela veta nad suverenimi izbirami druge. Nato bo ostal v samem središlu evropske kolektivne obrambe in ta pobuda je zgrajena na obstoječih ustanovah in obvezah.« 

Ameriška pogajalca Jared Kushner in Steve Witkoff z ruskim Kirilom Dmitrijevom septembra v Moskvi. FOTO: Gavriil Grigorov Via Reuters

Številni evropski politiki opozarjajo na neštete Putinove prelomljene obljube - in premajhen dosedanji pritisk Trumpa na sprožitelja najhujše vojne v Evropi po drugi svetovni. Ker so dolga leta zanemarjali lastno obrambo, pa so varnostno še vedno odvisni od ameriškega ščita, se bo ta po globoki spremembi ameriških političnih razmerij zmanjšal? Za december napovedani pregled ameriških sil v Evropi naj bi že pred tem razmišljal o umiku tretjine ali celo polovice od približno 80 tisoč ameriških vojakov, še posebej iz Nemčije, Italije in Španije.

Demokratski kongres bo morda zahteval ohranitev sedanje vojaške navzočnosti, ne more pa voditi vojaške politike namesto Bele hiše in Pentagona.  Trump je že dosegel varnosatni dogvor z Dansko in Grenlandijo, ki je po prepričanju vojaških strokovnjakov odločilna za obrambo ZDA pred Rusijo in Kitajko. 

内容来自 Delo,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅