Rončević: Pedagoški establišment ne bo sedel v mojem strokovnem svetu
Po 45 dneh od podane zahteve za sklic nujne seje odbora za izobraževanje, mladino in znanost, ki so jo podpisale opozicijske stranke, so nujno sejo danes vendarle izpeljali. Pravzaprav ta še traja. Številni strokovnjaki so poudarjali, da so spremembe v vzgoji in izobraževanju nujne, a morajo biti izpeljane strokovno, na podlagi analiz in s premislekom. Predlagano reformo za zdaj vidijo povsem drugače.
Opozicija je v zahtevi za sklic nujne seje predlagala več sklepov, med drugim, da morajo biti spremembe pripravljene na podlagi strokovnih analiz. Ker so na nujno sejo tako dolgo čakali, je minister vmes imenoval strokovni svet za reformo vzgoje in izobraževanja. V njem sedijo tudi predstavniki obrtne, gospodarske in kmetijske zbornice, ne pa tudi predstavniki Sviza, pedagoških fakultet, Pedagoškega inštituta, zavoda za šolstvo … Opozicija je v dodatnem sklepu predlagala, da se v strokovni svet vključijo tudi ti.
Asta Vrečko je v uvodu dejala, da upa, da bodo prenehali napadati posameznike in stroko, ki se ne strinjajo z ministrom. »Država, sploh pa tako pomemben resor, kot je šolstvo, se dobi v upravljanje, ne v uničenje. Zato smo povabili številne strokovnjake, ki ste jih vi popolnoma izločili iz reforme, v zameno za to pa odprli google docs, kjer lahko ljudje izpolnjujejo in dajejo pripombe.« Gre za spletno anketo o reformi, ki jo lahko izpolnijo vsi.
Odprto, a ne za vse
Minister Borut Rončević je predstavil celovito reformo šolstva v desetih izhodiščih po objavi rezultatov raziskave Pisa, ki je pokazala velik padec v dosežkih bralne, matematične in naravoslovne pismenosti slovenskih petnajstletnikov. Med drugim je napovedal ukinitev devetletke, opismenjevanje v enem letu, spremembe mature so že v državnem zboru … Minister je na nujni seji odbora dejal, da ne trdi, da je »vsaka predlagana rešitev oziroma izhodišče dokončno strokovno potrjeno«.
Hkrati je znova odprl vprašanje stroke. »Ko sem dobil vabilo s seznamom vabljenih, sem se sladko nasmejal, ker vam je uspelo povabiti koncentrat tistega, čemur rečem pedagoški establišment.« Dodal je, da je razprava odprta za vse. »Predstavnike pedagoškega establišmenta sem javno pozval, naj pošljejo na ministrstvo svoje predloge. Ne bodo pa sedeli v mojem strokovnem svetu. Naj najprej pokažejo, da lahko kaj prispevajo. Sredstva za to imajo.«
Stroka
Sledilo je več kratkih razprav vrha pedagoške stroke v Sloveniji, v katerih so drug za drugim opozarjali, da niso proti spremembam, a da jih je treba narediti premišljeno in z analizami. Zaslužna profesorica Ljubica Marjanovič Umek, ki je več kot 40 let predavala in raziskovala področje razvoja otrok in mladostnikov, je opozorila, da z manj časa v šoli ni mogoče doseči več. »Gledano z vidika razvoja otroka, ne moremo razložiti, da se lahko otrok v krajšem času nauči več in da bodo njegovi dosežki, če bo hodil manj časa k sistematičnemu učenju, kar šola je, boljši, tudi če bo osemletka ne vem kako drugačna.«
Glavni tajnik Sviza Branimir Štrukelj je spomnil, da so bili rezultati Pise še nedavno nadpovprečni, ko so bili vsi otroci že v devetletki. »Ali kdo dejansko ve in zna odgovoriti eksplicitno, zakaj padamo? Ali imamo prepričljive, evidentne analize, zakaj drsimo? Kdo si upa to trditi? Ampak minister je že odgovoril. Potrebujemo osemletko. On ve, zakaj smo padali. Kako ste prišli do tega odgovora, ki ga v tej državi trenutno nihče nima? Reformo bomo delali v situaciji, ko je proračun za izobraževanje tristo milijonov evrov nižji, kot je letos realizacija. Gre za napad na javno šolstvo.«
Seje se je udeležil tudi oče devetletke, nekdanji minister Slavko Gaber. Dejal je, da so spremembe nujne. Ob ogromnih izzivih sodobne družbe, vključno z umetno inteligenco, potrebujemo premišljeno šolsko politiko, ki stroko in partnerske organizacije vzgoje in izobraževanja jemlje resno, je poudaril. »Vprašanja je treba dati na mizo, se upati o tem resno pogovoriti, ne v skupinah po sedem, kjer se malo igramo, kot mi poročajo tisti, ki so tja [na strokovni svet] vabljeni. Potrebujemo temeljite pogovore, v katerih se ne norčujemo iz tistih, ki strokovno kaj vedo. […] Zmoremo, ampak ne s preigravanjem, ne z žalitvami, ne z odmikanjem tistih, ki jih nujno potrebuješ. To je učiteljstvo, tudi tisto s fakultet.«
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗