Škof Maksimilijan Matjaž: Sveto pismo je besedilo občestva
Duhovno
Oddaja Sledi večnosti
6. november 2026 ob 15.58 • MMC RTV SLO, Radio Ars
Na programu Ars v oddaji Sledi večnosti smo obiskali duhovni vikend pod vodstvom škofa Matjaža. Ob izbranih svetopisemskih odlomkih so udeleženci poglabljali Božjo besedo.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
"Sveto pismo lahko razume vsak, ki ima osnovno držo ponižnosti. Brez te ne moreš prepoznati in sprejeti niti sočloveka, kaj šele Boga," je na programu Ars v eni izmed preteklih verskih oddaj na temo branja Svetega pisma poudaril škof Matjaž, ki je biblicist in izredni profesor na Teološki fakulteti Univerze v Ljubljani.
Oglas
Udeležili smo se Biblično-sinodalnega vikenda v Domu duhovnosti Kančevci, kjer so udeleženci prebirali izbrane odlomke Svetega pisma in razmišljali, kako živeti vero v duhu sinodalnosti. Celjski škof dr. Maksimilijan Matjaž je namreč tudi letos vodil Biblično-sinodalni vikend, ki je že vrsto let ustaljena oblika srečevanja ljudi, ki jih Sveto pismo navdihuje, povezuje in spremlja na njihovi duhovni poti. Dom duhovnosti v Kančevcih ponuja prostor za skupno razmišljanje ob Božji besedi, hkrati pa tudi priložnost za odmik od vsakdanjega vrveža, za tišino, osebno premišljevanje in srečanje s samim seboj. Med molitvijo, sveto mašo, pogovori v manjših skupinah in osebnim razmišljanjem se odpirajo različne razsežnosti duhovnega življenja. Letošnji Biblično-sinodalni vikend, ki je potekal od 25. do 27. septembra, je nosil naslov V Svetem Duhu se prepoznavamo. Ta je povezan tudi z letošnjim praznovanjem 20-letnice Škofije Celje. Udeležence je povabil k prepoznavanju delovanja Svetega Duha v osebnem življenju, medsebojnih odnosih in občestvu Cerkve, vse to pa je bilo tesno prepleteno s sinodalno potjo v Katoliški cerkvi. Božja beseda je živa in nagovarja vsak dan, takšni duhovni odmiki pa ponujajo posebno priložnost, da se človek ob njej ustavi, ji prisluhne in jo razume tudi v luči svojega življenja.
Papež Leon XIV. poudarja, da je sinodalnost drža odprtosti do Boga in drug do drugega. Sinoda o sinodalnosti, ki jo je leta 2021 začel papež Frančišek in pri kateri škof Matjaž tudi sam dejavno sodeluje, je v življenje Cerkve prinesla številna razmišljanja in pričakovanja. "Sinodalnost je verjetno beseda, ki je v zadnjem času najbolj prebudila življenje naše Cerkve. V bistvu ne gre za nekaj bistveno novega, ampak za nov pogled na to, kaj Cerkev je in kdo smo mi. Sinodalnost v prvi vrsti govori o tem, da Cerkev ni neka organizacija ali samo hierarhična institucija, ampak smo predvsem ljudje, ki smo povezani v občestvo med seboj in dejansko skupaj z Gospodom, ki ga prepoznavamo kot Boga občestva. Papež Frančišek nas je leta 2021 povabil na pot sinodalnega spreobrnjenja. V središče je postavil predvsem odkrivanje lastne identitete in prepoznavanje darov, ki jih ima vsakdo od nas. To so darovi, ki jih prejemamo v življenju po Svetem Duhu. Skupaj s temi darovi, kot pravimo, gradimo Cerkev, po kateri želi Bog danes spregovoriti v okolju in svetu, v katerem živimo."
Eden ključnih poudarkov sinodalnosti je prehod od posameznika k občestvu, od besede "jaz" k besedi "mi". V ospredju sta medsebojno poslušanje in soodgovornost, a poslušati drugega, še posebej kadar razmišlja drugače, ni vedno preprosto. Kako se učiti te drže in kako lahko sinodalnost postane način življenja župnijskih občestev? "Pravzaprav smo ravno s tem preprostim vprašanjem začeli proces sinodalne prenove: kako naj se poslušamo tako, da bi se tudi slišali. V različnih raziskavah ugotavljajo, da je graditi odnose in slišati drugega vedno velik izziv. Navajeni smo oblikovati svoje misli in koncepte. Velikokrat drugega poslušamo predvsem tako, da se pripravljamo, kako bomo odgovorili in kako bomo zmagali, recimo v nekem miselnem dvoboju. V tem procesu graditve občestva je seveda ključno, da se srečamo kot ljudje, kot Božji otroci. Morda je ena najbolj posrečenih novosti, ki smo jih uvedli na začetku te sinodalne prenove, prav tako imenovani pogovor v Duhu. To je zavestna pozornost, da bi naša srečanja oblikovali tako, da bi se zavedali, da smo tam najprej zato, da bi se srečali drug z drugim, pa tudi zato, da bi se ob drugem lažje odprli Bogu."
Pogovor v Duhu je neke vrste metoda, ki se kaže kot zelo koristna in uporabna. V prvem krogu zavestno izrazimo svoje mnenje, v drugem krogu pa skušamo povzeti mnenje, ki smo ga slišali od drugega. V tretjem krogu, ko si vzamemo tudi nekaj časa za molitev, lahko skupaj razločujemo, kaj nas povezuje, kje se lahko srečamo in čemu lahko pritrdimo, pa tudi kaj nas morda ustavlja ali razdvaja. Zdi se mi, da je ta način učenja poslušanja in pogovarjanja ključen, da lahko občestva rastejo skupaj in gradijo nekaj novega.
Škof je na vikendu v sklopu predavanj poudaril, da se je treba Svetemu Duhu prilagajati, ga čakati in opazovati. Kako pa prepoznati njegovo delovanje v življenju in kako je to povezano s sinodalnostjo? "Frančišek je vedno znova poudarjal staro resnico, da Cerkve seveda ne vodijo organizacije in ne posamezniki, ampak jo vodi Sveti Duh. To je v resnici tisto temeljno izhodišče, iz katerega raste občestvo Cerkve že od vsega začetka. Če se vrnemo k prvi Cerkvi: Jezus je zbral svoje učence, jih učil in jim razlagal. Na neki način jim je na novo razlagal nauk Stare zaveze oziroma Svetega pisma. Nato jih je pripravljal na svoj odhod. Odšel bo in poslal Gospodovega, Očetovega Duha, torej Duha, ki bo na poseben način z njimi. Ta Duh je kakor veter, ki veje, pa ne vemo, od kod prihaja in kam gre. Sprejmemo ga lahko samo svobodno, tako da se mu res odpremo. Zdi se mi, da je to nekaj, v čemer se kristjani vedno znova urimo v duhovnem življenju: da se na neki način odmaknemo od svojih predstav in razmišljanj ter se odpremo in kličemo Duha, ki nas presega in prihaja od zgoraj. To se najmočneje oziroma najlažje dogaja prav v občestvu, ko smo skupaj. Že prva Cerkev je, kot beremo v Apostolskih delih, vztrajala v molitvi. Kako potem prepoznavamo Svetega Duha? Prepoznavamo ga po sadovih, po sadovih Svetega Duha, ki so nekaj, kar presega naše življenje. Apostol Pavel v pismu Galačanom govori o ljubezni, veselju, miru in potrpežljivosti. To so sadovi odprtosti za delovanje Duha od zgoraj in odprtosti za odnose, ki jih živimo drug z drugim."
Pomemben del vikenda so bila tudi srečanja v manjših skupinah, v katerih so si udeleženci izmenjevali razmišljanja, izkušnje in osebna doživljanja vere. Med razmišljanji je posebej odmevala misel škofa: "Da me Bog želi osebno, pristnega." Duhovni vikendi ponujajo tudi nekaj, česar v vsakdanjem življenju pogosto primanjkuje – čas za tišino. Zakaj so prav takšna srečanja in medsebojno poslušanje lahko dragocena duhovna izkušnja? Prisluhnite celotnemu pogovoru v spletnem arhivu programa Ars.
Kako pa pravzaprav začeti prebirati Sveto pismo? Decembra lani smo s škofom prav na to temo naredili posebno oddajo. "Volja in želja sta dovolj za prvi korak, ki je odpreti knjigo in brati. Ker pa je Sveto pismo nekaj živega in osebnega, zanj velja isto kot za vsak odnos, da ga je treba graditi. Potrebni sta rast v ljubezni do te knjige in rast v veri. Zelo pomemben element je vera."
Je potrebno veliko znanja za Sveto pismo? "Najprej je potrebna želja, ki ji z drugo besedo rečemo tudi ljubezen. Vse, kar hočem spoznati, moram imeti rad, moram spustiti v srce. Po tem pa se mi prebudi tudi želja, kaj več spoznati. Zakladnica znanja okoli Svetega pisma je neskončna. Prvi pogoj za strokovni znanstveni pristop k Svetemu pismu je poznavanje jezikov in kulture, v kateri je bilo napisano. V sodobnem času imamo veliko pripomočkov, da si pridobimo znanje. Je pa to kljub temu daljši proces spoznavanja različnosti kultur in različnosti načina določenega mišljenja v določenem času. A Sveto pismo lahko razume vsak, ki ima osnovno držo ponižnosti. Brez te ne moreš prepoznati in sprejeti niti sočloveka, kaj šele Boga."
Če pa želimo Sveto pismo načrtno spoznati, se ga je dobro lotiti sistematično.
"Začnemo z začetki, s temeljnimi zgodovinskimi knjigami Stare zaveze, potem s preroškimi knjigami, ki pokažejo razvoj misli, potem pa pridemo v bolj duhovno sfero, kot so modrostne knjige in psalmi. Pri Novi zavezi je lahko tudi podoben pristop. Najprej začnemo z evangeliji, z Jezusovim življenjem, z njegovim vstopom v svet kot nadaljevanje in dopolnitev Stare zaveze. Svetujem, da se najprej lotimo Markovega evangelija, v katerem je Jezusova zgodba v odnosu do njegovih učencev kompaktno predstavljena. Razvoj Jezusove skrivnosti in rast učenčevstva se v tem evangeliju paralelno razvijata. Za pristop z antropološkega, človeškega vidika je najprimernejši evangelij za začetek branja Lukov, v katerem je ta človeški in kulturni vidik Jezusovega življenja najbolj izpostavljen. Evangelist Luka je bil grško izobražen in se je obračal na latinsko-grško izobraženstvo tistega časa, ki ni bilo več toliko semitsko. Zato je oblikoval teme, ki so tudi nam sodobne: odpuščanje, usmiljenje, vprašanje žensk, občestvo, dialog. Poleg tega ima tudi smisel za zgodovinsko kronologijo. V Lukovem evangeliju je zato veliko imen, ki jih najdemo tudi v zgodovinskih kronologijah in jih lahko odkrivamo, povezujemo in tako rekonstruiramo dogodke v Jezusovem življenju. Zgodba zase so Pavlova pisma z duhovno-teološkim sporočilom, ki imajo odtenek težav prve Cerkve. Tudi njegove teme so vedno aktualne: vprašanje svobode, pravičnosti, življenja, greha, Svetega Duha … Zelo dobra metoda branja je, da beremo s svinčnikom. Podčrtujemo, si izpisujemo, se kakšno stvar naučimo tudi na pamet. Ena od metod je tematsko branje Svetega pisma: ko želim izvedeti kaj več o eni temi. Imamo dobre priročnike, npr. Nova zaveza s prostorom, v katerem je narejen načrt po posameznih temah, nanizani so odlomki, ki jih lahko v določenem obdobju preberemo, kar je zelo dober začeten pristop vstopanja v skrivnost Svetega pisma." Vabljeni, da oddaji na temo Svetega pisma prisluhnete tukaj:
Oglas
内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗