Povolilni pogled iz Rusije: "Trump si ni iskreno prizadeval končati konflikta v Ukrajini"
Evropa
Ruski politologi o volilnem porazu republikancev: bo približevanja z Moskvo konec?
6. november 2026 ob 14.19 • Moskva - MMC RTV SLO
Moskva in Washington previdno obnavljata dialog, a volilni poraz republikancev odpira vprašanja o prihodnosti rusko-ameriških odnosov, sankcijah in nadaljnji podpori Ukrajini.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Ob drugi vrnitvi ameriškega predsednika Donalda Trumpa v Belo hišo so bila pričakovanja v Moskvi velika, a je navdušenje ob njegovi nepredvidljivi politiki kmalu zamenjalo razočaranje. Obljubljenega mirovnega preboja ni bilo, sankcijski pritisk pa je do pred kratkim ostajal. Kljub temu Moskva in Washington po letih skoraj povsem pretrganih odnosov postopno obnavljata dialog, skupne interese, zlasti v zadnjih tednih, pa iščeta predvsem v energetiki in morebitnih povojnih gospodarskih projektih – od ruskega dizla in morebitne obnove Severnega toka do trgovine z gnojili, redkimi zemljami ter sodelovanja na Arktiki, pri umetni inteligenci in celo v vesolju. Ruski politolog in politični analitik Dmitrij Nikotin kratkoročno ne pričakuje poslabšanja odnosov: "Ker je zunanja politika v pristojnosti predsednika. Trump ima trenutno precej dobre odnose z ruskim predsednikom, med njima obstaja neposreden stik. Vidimo pogoste telefonske pogovore, pred kratkim smo bili priča tudi humanitarni misiji. Tukaj torej ne bo poslabšanja. Pojav zbliževanja Trumpa in Putina se bo vsaj za zdaj nadaljeval."
Oglas
Dolgoročno pa bi lahko volilni izid otežil rusko-ameriške odnose, saj demokrati do Moskve zavzemajo bistveno ostrejša stališča kot Trumpovo gibanje MAGA, nam pojasnjuje Nikotin. "Stiki so obstajali celo na zakonodajni ravni, ko je del ruskih poslancev odpotoval v Washington. Seveda demokrati takšnih stikov ne bodo odobravali. Obstaja tudi verjetnost, da bodo demokrati sprožili preiskavo dejavnosti posebnih ameriških odposlancev Steva Witkoffa in Jareda Kushnerja, da bi ju obtožili dogovarjanja z Rusijo. Dolgoročno bo demokratski nadzor nad kongresom seveda imel posledice."
Volilni poraz kot izgovor za Trumpa
Medtem ruski politolog in politični svetovalec Aleksej Jarošenko, vodja ruskega Centra za strokovno spremljanje političnih procesov, meni, da volilni poraz republikancev Trumpu ni toliko prekrižal načrtov z Moskvo, kot mu je ponudil politično opravičilo za njihovo opustitev. "Rusija danes ne bi smela sprejemati kakšnih daljnosežnih sklepov glede dvostranskih rusko-ameriških odnosov. Ne zdi se mi, da si je Donald Trump iskreno prizadeval končati konflikt v Ukrajini, še posebej ne v korist Rusije. Navsezadnje predstavlja državo, ki je Rusiji konkurenčna. In za Donalda Trumpa je zelo priročno, da se sklicuje na volilni poraz kot izgovor za opustitev nadaljnjih prizadevanj za mirno rešitev konflikta."
Čeprav so se dobave ameriških raket patriot Ukrajini zapletale, težave pa so bile tudi s satelitskimi povezavami Starlink, se dobave ameriškega orožja niso ustavile. ZDA ostajajo največji posamezni državni dobavitelj vojaške pomoči Ukrajini, evropske zaveznice pa ameriško orožje zanjo še naprej kupujejo. Po podatkih nemškega Kielskega inštituta je iz ameriških zalog izviralo več kot 90 odstotkov vojaške pomoči, zagotovljene prek Natovega programa PURL v prvi polovici letošnjega leta. Washington je 30. oktobra odobril še prodajo 500 prestreznih raket patriot za dobri dve milijardi dolarjev, ki jo bodo financirale zaveznice.
"Kar zadeva predhodna pričakovanja Ukrajine in Evrope, da bodo republikanci izgubili volitve, da se dobave orožja ne bi zmanjšale in bi se podpora nadaljevala, je treba poudariti, da Rusija niti pred volitvami ni zaznala zmanjšanja količin dobavljenega orožja Kijevu. O tem se je govorilo, vendar dejanskih korakov za ustavitev podpore ni bilo. Prav ZDA imajo levji delež pri skupnih dobavah orožja. Evropski delež je pomemben, vendar ni odločilen. Odločilna je ameriška podpora," dodaja Jarošenko.
Sankcije in pomoč Ukrajini kot morebitni predmet političnega trgovanja
Vojaška pomoč Ukrajini in sankcije proti Rusiji sta sicer dva ločena vzvoda ameriške politike. Prva je odvisna predvsem od financiranja in dobav orožja, pri drugih pa tudi od tega, ali jih je uvedel predsednik ali kongres. Prav ta razlika bo po januarju še pomembnejša, pravi Nikotin, ki meni, da Trump ni zainteresiran za povečevanje sankcijskega pritiska na Rusijo, demokrati pa so. "Po januarju, ko bo novi kongres že v celoti začel delovati, bo denimo v primeru, da Trump uporabi veto proti prizadevanjem demokratov, da bi Ukrajini namenili dodatno pomoč, kongres blokiral nekatere Trumpove zakonodajne pobude in od njega zahteval takšno izmenjavo."
V Washingtonu tako pričakuje predvsem obdobje političnega trgovanja med predsednikom in kongresom. Vendar Ukrajina po njegovi oceni za demokrate trenutno ni osrednja zunanjepolitična prednostna naloga: "In tukaj se postavlja vprašanje, kaj bo sploh predmet političnega trgovanja. Ali bodo demokrati vztrajali pri povečanju sankcijskega pritiska na Rusijo? Zanje to ni ključnega pomena. V prvi vrsti jih bo seveda zanimal Iran. Ukrajina trenutno ni prednostna naloga njihove politične agende. Toda takoj ko bo vprašanje Irana rešeno, bo Ukrajina zanje postala glavna zunanjepolitična tema."
Ruski dizel kot prvo skupno stičišče Moskve in Washingtona
Eden najbolj nenavadnih zasukov ameriško-ruskih odnosov je oktobrski dogovor ruskega predsednika Vladimirja Putina in ameriškega predsednika Donalda Trumpa o dobavah več milijonov ton ruskega dizla, zaradi katerega je Washington začasno omilil energetske sankcije proti Moskvi in državam, ki od nje kupujejo energente. Proti ameriškim pristaniščem se je po podatkih o pomorskem prometu napotilo najmanj šest pošiljk ruskega dizla. A tudi ta dogovor utegne izviseti, nam pravi Jarošenko: "Poraz republikancev na kongresnih volitvah bo omogočil opustitev nadaljnjega zmanjševanja sankcijskega pritiska na Rusijo. Kar zadeva dogovor o dizlu, že zdaj vidimo, da se nekateri predstavniki ameriške demokratske stranke zavzemajo za to, da ZDA tega dizla ne bi prejemale. Vidimo tudi, da so nekateri guvernerji sporočili, da v njihovih zveznih državah ne bo dizla iz Rusije. Rusija bo našla kupce za svoj dizel in zaradi Trumpovih prizadevanj je to gorivo na svetovnem naftnem trgu postalo deficitarno, zato je za ruski dizel zelo veliko kupcev."
Po oceni politologa Nikotina pa je bil dogovor o dobavah ruskega dizla predvsem Trumpova predvolilna poteza, saj imajo ZDA tudi same zajetno proizvodnjo goriva, velike zaloge nafte in razvito rafinerijsko industrijo, do zdaj poslane količine dizla pa so tako v ameriškem kot svetovnem merilu trenutno zelo majhne. "Na dolgi rok si bo Trump prizadeval za splošno znižanje cen goriva. Dokler bo Hormuška ožina zaprta in dokler bodo Hutiji ogrožali prehod skozi ožino Bab el Mandeb, bo Trump zainteresiran za to, da ruski dizel brez kakršnih koli sankcijskih ovir prihaja v Turčijo in Brazilijo. To bo namreč vsaj nekoliko omejevalo rast cen goriva. Zato v Ameriko ne bo odplulo veliko tankerjev. Toda v Brazilijo in Turčijo, še posebej glede na to, da je v Braziliji zmagal Lula da Silva, Rusiji naklonjen kandidat, bo Brazilija ob odsotnosti ameriških sankcij z veseljem ponovno kupovala prejšnje količine ruskega dizla."
"Za zdaj so ta pogajanja zaradi pogajanj samih"
Prihodnji teden, 10. in 11. novembra, se bodo v Abu Dabiju prvič po februarju znova sestali ruski, ukrajinski in ameriški pogajalci. Ameriško posredovanje je namreč zastalo po začetku vojne ZDA in Izraela proti Iranu, tesnemu ruskemu partnerju. Posebni odposlanec Witkoff se je se je od začetka Trumpovega drugega mandata s Putinom sestal že devetkrat, vendar ključna nesoglasja glede ozemelj, premirja in varnostnih jamstev ostajajo. Jarošenko možnosti za tokratni preboj ocenjuje zelo zadržano: "Za zdaj so to pogajanja zaradi pogajanj samih. Morda bomo videli kakšno spremembo Trumpove retorike. Vsebinsko pa se ne bo nič spremenilo, saj pravzaprav niti doslej ni bilo nobene vsebine. To bo že deseti poskus dogovarjanja. Mislim, da nobena od strani, vključno z Rusijo, ne pričakuje kakšnega resnejšega rezultata. Vse to smo že videli v letih 2014 in 2015. Dva minska formata, nato normandijski format. Zato si od pogajanj v Abu Dabiju ne obetamo veliko, vendar v njih sodelujemo."
Podobno skeptičen je Nikotin, ki opozarja tudi na nevarnost novega zaostrovanja vojne v zimskih mesecih: "Verjetnost mirne rešitve konflikta za zdaj še vedno žal ocenjujem kot zelo majhno. Mislim, da se nasprotno nevarnost zaostrovanja povečuje, še posebej v zimskem obdobju. Seveda obstaja tudi velika verjetnost okrepitve ruskih napadov na objekte ukrajinske vojaške infrastrukture, če ne bo sklenjen vsaj kakšen okvirni mirovni dogovor, saj bo treba konflikt tako ali drugače končati."
"Mirovni dogovor že decembra? To je precej naivno"
Nasprotno pa del ruskih politologov pričakuje podpis mirovnega dogovora že decembra, morda ob robu vrha G20 na Floridi, kamor je ruski predsednik Vladimir Putin že povabljen, ukrajinski predsednik Volodimir Zelenski pa na vabilo še čaka. Vse pogosteje se v ruskih medijskih krogih kot rok podpisa omenja 20. december, a naš sogovornik Jarošenko glede tega ostaja zadržan: "Nekateri strokovnjaki menijo, da bi bilo treba Trumpa spodbuditi, da še pred začetkom mandata novega kongresa sklene mirovni dogovor o Ukrajini. To je precej naivno, saj politični procesi ne potekajo na tak način. Mislim, da zdaj ni več političnih vzvodov, da bi nekako, kot pravimo v Rusiji, še ujeli zadnji vagon odhajajočega vlaka (ali zadnji vlak). To se ne bo zgodilo. Tako stvari ne delujejo. Za nami je skoraj deset krogov pogajanj, vidimo določeno usklajevanje stališč, vendar trenutno nimamo niti osnovnega okvirnega dokumenta niti okvirnih dogovorov. Vsi se strinjajo, da je treba konflikt končati, da je treba končati bojevanje. Vsi se strinjajo. Toda pod kakšnimi pogoji?"
Čas za dogovor pred začetkom mandata novega ameriškega kongresa se, kot menijo mnogi v Moskvi, izteka, ključna nesoglasja med sprtima stranema pa ostajajo nerešena. "Danes ni nobenih objektivnih pogojev za dogovor, poleg tega pa do 20. decembra zagotovo še vedno ne bodo odpravljeni temeljni vzroki konflikta, o katerih sta večkrat govorila naše zunanje ministrstvo in predsednik. Do njihove odprave je še zelo daleč," sklene Jarošenko.
Ali se bodo tokrat obnovila pogajanja, v katera ruska in ukrajinska stran vstopata z nizkimi pričakovanji, ameriška pa neprestano govori o velikih prebojih, ostaja odprto. Washington medtem stopnjuje pritisk na Kijev, Evropa pa še vedno nima mesta za pogajalsko mizo.
Vse bolj se zato postavlja vprašanje, ali bo prihodnost Ukrajine določal kompromis med sprtima stranema ali hiter dogovor velesil, ki bodo prednost dale lastnim geopolitičnim in gospodarskim interesom.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗