Nova oddaja Knjižni ring: "S knjigo nikoli nisi sam, lahko je tvoj najboljši partner v življenju"
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Z oddajo, ki bo na sporedu ob sobotnih jutrih (prva epizoda to soboto ob 8.50), želijo mladim bralcem pokazati, da s knjigo nisi nikoli sam, ampak je lahko naš najboljši prijatelj, nam ponudi odgovore na vprašanja, ki nas v življenju pestijo, obenem pa odpirajo pot v nove svetove, med nove ljudi.
Oglas
Deset 12-minutnih oddaj bo na 1. Programu Televizije Slovenija na zabaven in iskren način gledalcem ponudilo razprave in soočenja mnenj o različnih knjigah, ob tem pa jih bo vodila predvsem misel, da ni enega samega "pravilnega" odgovora. Knjižni ring je namenjen predvsem mladim med 10. in 15. letom starosti.
Mladi se bodo pogovarjali, kaj jih je navdušilo, presenetilo, nasmejalo ali razjezilo, kateri junak jih vrgel iz tira in predvsem, ali je knjiga res vredna njihovega časa.
Svoja mnenja bodo delili in izmenjavali štirje voditelji. Maruša Prelesnik Zdešar, ki je tudi urednica oddaje, bo knjige odkrivala z mladim bralcem, glasbenikom in športnikom Tosjo Tomšičem Bellom, Jasna Merklin pa z gimnazijko, igralko in radovedno bralko Mei Rabič. Mlada voditelja bosta tako enakovredna sogovornika in izrazila, kaj si o knjigah zares mislita, kadar jima morda ni všeč, kaj ju je nagovorilo in kaj ne.
Kaj se bo bralo?
Izbrali so zelo raznolik nabor literature, začenjajo pa s stripom. Maruša in Tosja bosta odkrivala, zakaj so stripi tako priljubljeni – od Asterixa in Obelixa ter slovenskih klasik do sodobnih risoromanov in mang. Spoznati bo mogoče ganljivo zgodbo Iz jame, fantazijsko Graščino, Srečkonstripa in druge bralne namige, o stripih pa v oddaji spregovorijo tudi Katarina Šeme, Boštjan Gorenc Pižama in Nik Škrlec.
V oddaji, ki bo posneta v hitrem in sproščenem slogu sodobnih spletnih videov, z grafikami, presenečenji in neposrednim nagovorom gledalcev, bodo tako razmišljali tudi znani obrazi, med njimi še Masayah, Matej Zemljič, Vid Pintarič, Bojan Cvjetićanin in Mojca Mavec. Za dodatno dozo humorja bosta poskrbela Juš Milčinski in Rok Škrlep s kratkimi skeči, povezanimi s temami posameznih knjig.
Želim, da oddaja sproži pri mladih predvsem trenutek umiritve, trenutek biti sam s seboj, pa tudi trenutek širjenja obzorij. Več kot preberemo, več različnih zgodb poznamo, bolj smo dojemljivi za drugačne načine življenja, za drugačna razmišljanja, za drugo perspektivo, kako nekdo dojema in mislim, da je to ključno pri knjigah, ne samo to, da se izobražujemo s knjigami, ne samo za to, da poznamo, ampak predvsem zato, da znamo sprejemati.
Po oddaji se bo pogovor o knjigah nadaljeval na družbenih omrežjih, kjer bodo objavljeni najbolj zanimivi trenutki, dodatne vsebine in predlogi za nadaljnje branje. Gledalci bodo lahko sodelovali s svojimi mnenji in v nagradnih igrah osvojili predstavljene knjige. Knjižni ring pa najdete tudi na portalu RTV Čist hudo.
Več pa v spodnjem pogovoru z urednico in voditeljico oddaje Marušo Prelesnik Zdešar.
Veliko opozoril slišimo o tem, kako mladi (navsezadnje pa tudi odrasli) vse manj berejo. Ali je oddaja nastala predvsem kot odgovor na ta skrb vzbujajoč trend? Kaj želite, da knjiga sproži pri mladih?
Knjižni ring v bistvu ni nastal zgolj zaradi potrebe po tem, da mladi in tudi odrasli vse manj berejo. Absolutno, tako raziskave kažejo. Rada poudarim, da v oddaji Male sive celice pravzaprav beremo že šest let, šest sezon z mladimi knjige, ki imajo znak Zlata hruška. Tako da tega trenda ali pa potrebe ali pa želje, predvsem želje po širjenju ljubezni do bralne kulture, do branja, do knjig, pravzaprav v Malih sivih celicah širimo zdaj že intenzivno šest let vsako oddajo. V vsaki oddaji mladi razmišljajo o različnih knjigah in potem iz tega tudi pripravimo vprašanje, kajti v oddaji tudi želimo preizkušati, preverjati slušno razumevanje in kratkoročni spomin. In to naredimo ravno s tem vprašanjem, kaj si želimo.
Želim, da oddaja sproži pri mladih predvsem trenutek umiritve, trenutek biti sam s seboj, pa tudi trenutek širjenja obzorij. Več kot preberemo, več različnih zgodb poznamo, bolj smo dojemljivi za drugačne načine življenja, za drugačna razmišljanja, za drugo perspektivo, kako nekdo dojema in mislim, da je to ključno pri knjigah, ne samo to, da se izobražujemo s knjigami, ne samo za to, da poznamo, ampak predvsem zato, da znamo sprejemati. Zdi se mi ključno, da knjige to sprožajo, kajti zavedam se, da se mladi spopadajo s številnimi notranjimi konflikti, notranjimi težavami, mislimi in morda so knjige lahko v pomoč. Ni potrebno, da v videu poslušaš nekega vplivneža, nekoga, ki razlaga določene vsebine, ampak se s knjigo, tiskano besedo sam soočiš, razmišljaš o tem, kar je povedano in tudi mogoče sprejemaš, da morda vsi ne živimo v istih okoljih, da vsi nimamo istih pogojev za življenje, da nimamo istih staršev, istih znanj, predispozicij, ki te dopeljejo do dejanj. Knjiga lahko to omogoči in razreši marsikatero stisko. Predvsem to, da se ne počutiš, da si sam na svetu z neko mislijo ali težavo, ampak da je tam še nekdo drug, ki je jo rešil na ta način. Mogoče je tebi ljub mogoče ne, pa vendar s knjigo nisi nikoli sam, to je lahko tvoj najboljši partner v življenju.
Kot glavnega krivca za slabe bralne navade se pogosto navaja telefone oz. digitalne vsebine, kar boste v oddaji resda naslavljali s formo, a po opisu sinopsisa se zdi, da želite pritegniti najprej z nečim drugim: in sicer mlade obravnavati kot enakovredne sogovornike, ne le poslušalce, ki se jim razlaga. Menite, da je to lahko ključna ovira, pri neuspelem približevanju vsebin mladim?
Res je. V knjižnem ringu si želimo, da je slišan predvsem glas mladih sogovornikov. Tokrat smo izbrali dva mlada sogovorca, Tosjo in Mei, gimnazijko in devetošolca, ker mislim, da so mladi sicer slišani in se profesorji v šoli veliko trudijo, da bi otroci znali izražati, artikulirati svoje mnenje, misli o prebranem ali pa ob nalogah ali in poučevani snovi. Pa vendar mislim, da se jih skozi cel proces učenja omejuje s tem, kaj je prav in kaj je narobe. Ravno ta nasprotni učinek želimo doseči v Knjižnem ringu. Pri nas je v bistvu vse prav, prav je, da se ne strinjamo, prav je, da rečeš, da ti kaj ni všeč, prav je, da rečeš, da ti je všeč, pa tudi če drugim ni všeč, prav je, da da rečeš, da ne razumeš. Zdi se mi, da nas sodobna družba sili vedno znova v to, da moramo biti popolni, da moramo vse razumeti, da moramo vse poznati, da moramo biti razgledani, inteligentni, uspešni in se mi zdi, da ta oddaja pa ravno nasprotno – z mojim sovoditeljem si želiva ravno to, da jaz njemu povem, da on kdaj nima kaj prav oz. mi on pove, da jaz nimam prav, pa se v bistvu ne strinjava, hkrati pa se strinjava. Da je torej to nekaj najboljšega, da sodelujeva in razmišljava. Mislim, da pri knjigah ne želimo, da so to dolgočasne obnove, ampak da so samo dovtipi o knjigah. Kaj je pri tebi nekaj vzbudilo, katero razmišljanje, kaj te je sprovociralo, kaj si morda potem še raziskoval, ko si prebral knjigo ali pa ko česa nisi razumel? To je ključno. In tukaj mislim, da so te neskončnosti domišljije, ki jo knjiga da, res gromozanske. Zdi se mi, da se res premalo poudarja, da se otroci ali mladostniki naučijo like, družbeni kontekst, čas, malo manj pa se jim dovoli, da lik primerja s seboj. Da razmišlja o tem, kje se pri liku sam najde, kje se ne najde. Potreben je dober sogovorec, mladostnik, ki razmišlja. Prepričana sem, da čisto vsak razmišlja, samo treba je povleči ven, jim dati priložnost ali pa samo čakati, postaviti vprašanja in čakati in potem pride dober odgovor. Ne takoj drezati in reči, da nekdo ne zna. Knjige so čas za razmišljanje.
Se pravi v oddaji se dopušča vse interpretacije del, nič se ne razume kot napačno. Navsezadnje je knjiga, ko je enkrat v rokah bralca, povsem prepuščena njemu in njegovemu razumevanju.
Absolutno sem zagovornik tega, da je interpretacija knjig vedno na strani bralca in je vedno res ključno, da se samo dovoli, da je na strani bralca. Zdi se mi tudi, da je pravično dati bralcu dovoljenje, da o čem nima mnenja, da o čem ne zna razpravljati ali razmišljati. Občutek imam, da pri pogovoru o knjigah vedno mislimo, da moramo izpasti pametno, veliko povedati, včasih pa samo preberemo neko knjigo in se nam je zdela fina. Pa je to čisto dovolj. V neki drugi situaciji, ko se znajdeš v nekem drugem življenjskem obdobju, pa vidiš, da tudi zaradi knjige zdaj lahko nekaj razumem. Pri knjigah je včasih to povsem dovolj.
V oddaji v knjigah razmišljata in razpravljata dva mlada bralca, Tosja Tomšič Belle in Mei Rabič. Ste samo zasnovo oddaje ustvarjali tudi v sodelovanju in ob prisluhu njunih zamisli oz. zamislih drugih mladih ali ste imeli koncept začrtan, še preden ste našli sovoditelja?
Koncept sva zasnovali skupaj s sovoditeljico Jasno Merklin, ampak na podlagi trenda, potreb ali razmišljanj mladih. Veliko smo se pogovarjale z njimi, na kakšen način bi bilo njim zanimivo gledati ali pa poslušati o knjigah. Veliko sva spremljali tudi trende, ne nazadnje na spletu in družbenih omrežjih. Dejstvo je, da so mladi na družbenih omrežjih in tukaj jih je treba tudi loviti, seveda s kakovostno, z dobro vsebino. Ko sva s Tosjo razmišljala o vsaki oddaji, je imel vedno mnenje: Maruša, to bi samo 'tastari' rekli, to bi samo 'tastare' zanimalo in sugeriral, naj poveva. Skratka, je to en tak skupek razmišljanj mladih in tudi odraslih, ki smo želeli dati neko kakovostno oddaj mladim. Zanimalo nas je, kaj tudi njim ustreza, kaj jih privlači in kaj jim je zanimivo, kaj je tisto, s čimer jih bo oddaja nagovorila.
Pri nas je v bistvu vse prav, prav je, da se ne strinjamo, prav je, da rečeš, da ti kaj ni všeč, prav je, da rečeš, da ti je všeč, pa tudi če drugim ni všeč, prav je, da da rečeš, da ne razumeš.
Oddaja bo obravnavala zelo različno literaturo – od Atlasa mitov in Harryja Potterja do klasike Ko zorijo jagode. Čemu ste sledili pri izboru del? Kaj se vam je zdelo pomembno?
Za prvo sezono knjižnega ringa smo želeli biti seveda pri izboru knjig in literature čim bolj raznoliki, ker se zavedamo, da imamo tudi zelo raznoliko občinstvo. Prav tako se zavedamo, da bodo tisti, ki že berejo, hitreje pogledali oddajo, mi pa smo želeli usmeriti tudi k tistim, ki ne berejo, jih morda knjige ne zanimajo, pa vendar tudi za njih narediti vsebino privlačno. Zato se bodo nekateri knjižni ringi zdeli za neke bralske poznavalce, ki se ukvarjajo z literaturo morda nekoliko preprostejši, ampak z oddajo želimo pritegniti tudi tiste, ki še ne berejo. To poskušamo doseči z nekaterimi ne pretežkimi in bolj privlačnimi knjigami. Vedno sledimo tudi temu, da poskušamo izbrati res kakovostna dela, tako slovenska kot tuja. Običajno imajo vse zlate hruške, nagrado modra ptica ali kaj podobnega, se pavi je preizkušena literatura, nikoli pa ne izbiramo del na prvo žogo, se pravi tistih, za katere se zdi, da jih vsi berejo.
Vedno preberemo več del in se naredi kvaliteten izbor, vedno pa se tudi seveda posvetujemo s strokovnjaki, ki delujejo na slovenskem področju. Izbor ni nastal zgolj na podlagi novinarjev, ki ustvarjamo oddaje, ampak na podlagi tudi drugih ljudi, ki se ukvarjajo z mladinsko literaturo in vedo, kako raznolika oz. pestra ponudba je potrebna, da morda bodo mladi gledali oz. brali te knjige.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗