Slovenija odpira nove poti do zanesljive oskrbe s plinom
Plinovodi z novimi povezavami s sosednjimi državami, posodobitvami omrežja in varnostnimi ukrepi krepijo zanesljivost oskrbe Slovenije s plinom.
Z začetkom leta 2025 je Evropa izgubila eno svojih tradicionalnih ključnih dobavnih poti za zemeljski plin. Prekinitev tranzita ruskega plina prek Ukrajine sicer ni povzročila večjih motenj v oskrbi, je pa znova opozorila, kako hitro se lahko spremenijo energetske razmere in kako pomembno je imeti na voljo alternativne dobavne poti.
Evropske države so se na spremenjene razmere odzvale z iskanjem novih dobaviteljev, novih dobavnih poti, večjim uvozom utekočinjenega zemeljskega plina in boljšim izkoriščanjem obstoječih plinovodnih povezav. Prav te prilagoditve so pomagale preprečiti večje motnje v oskrbi.
Nove povezave odpirajo dodatne poti oskrbe
Spremembe so pomembne tudi za Slovenijo, ki nima večjih lastnih virov zemeljskega plina, skladišč ali terminala za utekočinjeni zemeljski plin. Njeno prenosno omrežje je povezano z Avstrijo, Italijo in Hrvaško, prek katerih lahko dostopa do širšega evropskega trga. Toda sama povezava še ne zagotavlja zadostne oskrbe. Pomembne so tudi razpoložljive prenosne zmogljivosti, dostop do različnih virov plina in usklajeno delovanje z omrežji sosednjih držav.
Plinovodi zato skupaj z operaterji sosednjih držav razvijajo nove možnosti za čezmejni prenos plina. Med njimi je tudi povečanje zmogljivosti na povezavi Rogatec, o katerem sta družba Plinovodi in hrvaški operater Plinacro 20. maja 2026 podpisala skupno izjavo. Slovenija bi tako lahko še bolje izkoristila dobavno pot iz Hrvaške in dostop do plina iz terminala za utekočinjeni zemeljski plin na otoku Krku.

Podpis skupne izjave s hrvaškim operaterjem prenosnega sistema plina, Plinarco. FOTO: Plinovodi
Prve izboljšave s povečanjem zmogljivosti so že omogočili z nadgradnjo hrvaškega prenosnega plinovodnega omrežja. Po končani gradnji in preizkusnem obratovanju odseka Zabok–Lučko so se povečale možnosti za prenos plina proti Sloveniji. Od 1. julija 2026 lahko tako uporabniki na povezavi Rogatec zakupijo dodatne prenosne zmogljivosti. Ko bodo končali še preostala infrastrukturna dela, naj bi se zmogljivosti dodatno povečale.
Slovenija bi lahko v prihodnje dobila tudi novo in še edino manjkajočo čezmejno plinovodno povezavo z Madžarsko. Plinovodi in madžarski operater FGSZ sta marca 2026 podpisala pismo o nameri, s katerim sta začrtala možnosti za njeno vzpostavitev. Nova povezava bi omogočala prenos plina v obe smeri in Sloveniji odprla dostop do dodatnih virov oskrbe in skladišč. Dolgoročno bi povezava lahko postala del širšega plinovodnega koridorja, ki bi prek Slovenije povezal Italijo in Madžarsko ter izboljšal oskrbovalne možnosti držav srednje in jugovzhodne Evrope.
Razvoj mednarodnih povezav spremljajo tudi naložbe v domačo infrastrukturo. Plinovodi v letu 2026 zaključujejo gradnjo nove mejne merilno-regulacijske postaje Vrtojba in dodatne kompresorske enote na kompresorski postaji Ajdovščina. Obe naložbi bosta povečali možnosti za prenos plina iz zahodne smeri, v smeri iz Italije v Slovenijo in omogočili zanesljivo delovanje sistema tudi ob vršnih potrebah po plinu.
Za slovensko gospodarstvo imajo te naložbe zelo konkreten pomen. V številnih industrijskih panogah je plin pomemben energent ali surovina, zato lahko motnje v dobavi povzročijo zaustavitev proizvodnje, dodatne stroške in izgubo konkurenčnosti. Razvoj prenosnih zmogljivosti je tako pomemben tudi za stabilno poslovanje podjetij, ki potrebujejo neprekinjeno oskrbo z energijo.

Razvoj povezovalnih točk s sosednjimi prenosnimi sistemi. FOTO: Plinovodi
Za zanesljivost omrežja je treba skrbeti vsak dan
Zanesljivost delovanja omrežja in oskrbe pa ni odvisna samo od novih plinovodov in večjih prenosnih zmogljivosti. Enako pomembno je, da celoten sistem deluje varno in brez prekinitev. V dispečerskem centru družbe Plinovodi zato vse dni v letu spremljajo delovanje prenosnega omrežja, nadzorujejo njegove ključne parametre in se odzivajo na morebitna odstopanja in posebnosti. Redno vzdrževanje in pravočasno odkrivanje nepravilnosti sta pomembna za preprečevanje motenj pri prenosu plina.
Posebno pozornost namenjajo tudi preprečevanju posegov in poškodb plinovodov. Tveganje prinašajo predvsem gradbena in druga zemeljska dela v njihovi bližini, zato je pomembno, da izvajalci pred začetkom posegov sodelujejo z operaterjem prenosnega sistema in upoštevajo predpisane varnostne ukrepe.
Z razvojem digitalnih tehnologij se spreminjajo tudi varnostna tveganja. Sodobni sistemi omogočajo učinkovitejši nadzor in upravljanje omrežja, hkrati pa lahko postanejo tarča kibernetskih napadov. Plinovodi zato uporabljajo več ravni tehnične zaščite, ločujejo informacijske sisteme od sistemov za upravljanje procesov ter spremljajo varnostne dogodke. Namen teh ukrepov je preprečevati nepooblaščene dostope, pravočasno prepoznavati grožnje in omejiti morebitne posledice incidentov.
Skrb za fizično in kibernetsko varnost je tako sestavni del vsakodnevnega upravljanja prenosnega sistema. Tudi ob sodobni infrastrukturi je namreč za nemoteno oskrbo pomembno, da lahko operater pravočasno prepozna tveganja in se nanje ustrezno odzove.

Gradnja prenosnega plinovoda. FOTO: Plinovodi
Energetski sistem se pripravlja na nove izzive
Spreminja se tudi vloga plina v evropskem energetskem sistemu. Z večjim vključevanjem sončnih in vetrnih elektrarn postaja vse pomembnejše vprašanje, kako zagotoviti dovolj električne energije tudi takrat, ko vremenske razmere, letni čas ali obdobje niso primerni za njeno proizvodnjo. Proizvodnja iz obnovljivih virov namreč ni vedno usklajena s porabo, zato elektroenergetski sistem potrebuje tudi vire, ki se lahko hitro odzovejo na spremembe.
Eno od možnosti zagotavljajo plinske elektrarne, ki lahko po potrebi prilagajajo proizvodnjo in pomagajo uravnavati nihanja v elektroenergetskem sistemu. Njihova prihodnja vloga bo odvisna tudi od razvoja hranilnikov energije, drugih proizvodnih zmogljivosti in potreb po električni energiji.
Ob tem se na spremembe pripravlja tudi plinovodna infrastruktura. Poleg zemeljskega plina bodo v prihodnje postopoma pridobivali pomen obnovljivi plini, predvsem vodik in biometan. Njihovo vključevanje bo zahtevalo tehnološke prilagoditve, ustrezne varnostne standarde in nadaljnje povezovanje slovenskega omrežja z evropskimi energetskimi sistemi.
Za družbo Plinovodi to pomeni nadaljnja vlaganja v razvoj in zanesljivo delovanje infrastrukture. Nove čezmejne povezave, posodobitve obstoječega omrežja ter skrb za njegovo fizično in kibernetsko varnost so del prizadevanj, da bi Slovenija tudi v prihodnje ohranila zanesljivo in neprekinjeno oskrbo s plinom. Ob spreminjanju energetskih virov in potreb gospodarstva bo namreč prav sposobnost prilagajanja ena ključnih lastnosti odpornega energetskega sistema.
Naročnik oglasne vsebine je družba Plinovodi
Vsebino ustvarja Vsebinski studio Delo mediji d.o.o.
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗