Stanje Evrope in njena prihodnost: Kako bi se lahko vrnili k izhodiščem, tudi umetnosti in kulturi?
Drugo
Pismo je napisal, preden so se začeli množični protesti mladih v Franciji
6. november 2026 ob 11.16 • MMC RTV SLO, STA
Ob Odprtem pismu Evropi, s katerim je staro celino v okviru Festivala poezije tokrat nagovoril francoski pesnik Olivier Barbarant, so v Hiši EU-ja pripravili tudi pogovor o trenutnem stanju Evrope in prihodnosti, ki naj jo zavzame.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
V razpravi so poleg avtorja letošnjega pisma sodelovali še francoska veleposlanica v Sloveniji Fabienne Runyo ter nekdanja poslanca Evropskega parlamenta Ljudmila Novak in Ivo Vajgl. Kot je prvi pojasnil svoje pismo, je v njem skušal zajeti, kako se je stara celina nekoč ponašala z bogato knjižnico, razsvetljensko filozofijo, vrhunsko umetnostjo, svobodo in idejo humanizma, medtem ko se danes sprašuje o svoji identiteti, vlogi in prihodnosti.
Oglas
Kot je povzel, je njegovo pismo "vprašanje o tem, kakšno je celotno telo Evrope". O tem je spregovoril z vidika mitologije in dejal, da "gre za žalosten, nekoliko razočaran izraz ljubezni do Evrope". Po njegovih besedah je Evropa danes stara, a hkrati s tem je v smislu njenega obstoja tudi izkušena. Tega po njegovem mnenju ne izkorišča, zato meni, da je "v krizi adolescence", kar pa se mu zdi nevarno, kadar so ljudje stari.
Svoje pismo je sicer napisal, preden so se začeli množični protesti mladih v Franciji. Danes je tako prepričan, da bi bilo treba prisluhniti tudi njim in njihovim skrbem, ker je sicer "težko pomisliti na vse vidike demokracije, če se ljudstvo obrača stran".
Tudi veleposlanica se je strinjala, da je starost evropske civilizacije lahko prednost, medtem ko je sam evropski projekt še mlad in pri tem bi bilo treba upoštevati tudi mlade, ki se v njem v prihodnosti morda ne vidijo. "Dobro bi bilo, da jim predamo sporočilo Evrope in prenesemo upanje," je menila, pri čemer je spomnila tudi na njeno težko preteklost. Prepričana je, da bi bilo mlade treba vključiti v pogovore, med drugim o vprašanjih podnebnih in socialnih sprememb, ter da bi lahko poenostavili določene stvari, zlasti glede birokracije.
Nekdanja evropska poslanka Ljudmila Novak trenutno stanje v Evropi vidi kot slabšanje razmer, enako kot povsod po svetu. Vseeno pa se ji zdi, da je možnosti na tej celini še zelo veliko, predvsem kar zadeva izobraževanje. Ocenjuje tudi, da je trenutna mladina bolj zahtevna in da bi ji morali sporočiti, da lahko največ za Evropo naredimo sami. Nekdanji evropski poslanec Vajgl pa je med drugim ocenil, da je Evropi kot skupini držav primanjkovalo samozavesti. Zanemarjala je kulturo in umetnost, k temu pa bi se veljalo vrniti kot k svojemu izhodišču, je dejal.
Barbarant v Odprtem pismu Evropi: Evropa je uničila sam smisel narodov
Kot je zapisal Barbarant, je Evropa "ustanovne vzorce za države razporedila po regionalnem, izključno deželnem mozaiku na račun nacionalnih solidarnosti, da bi vzpostavila silnice privlačnosti in bogastva, ki si v primeru uspeha želijo nemudoma znebiti se območij, ki jim niso enakovredna. Evropa je hotela preseči domovine, ki so zagrešile toliko slabega, ne da bi vedela, s katero demokratično organizacijo bi jih mogla nadomestiti. Še vedno namreč ni gotovo, ali se ljudstva lahko združijo okoli excelove tabele".
Evropa je po njegovih besedah banka, ki se občasno razcmeri zaradi "človekovih pravic" in na dolgo kvasa o njih, kajti ne enotna valuta ne skrajni liberalizem ne kraja se ne morejo obdržati, če se vsaj malo ne našemijo.
Ugotavlja namreč, da nas nič več ne združuje, tudi izvorni katolicizem se je razklal, in se sprašuje, ali ni Evropa morda postala "majhen poganjek zahoda, podružnica Združenih držav, ki se je njen potomec zdaj poskuša znebiti".
Kot je zapisal, "nočemo več biti na kolenih pred ameriško vojaško zaščito, nočemo gledati, kako mala celina drsi v fašizem zaradi zamere in izčrpanosti od brezbrižnosti in malenkostnih računov; nočemo stalne odpovedi udeležbe v mednarodni politiki, zmrzljivega umika nekaterih starčkov na svoje posesti na račun prihodnosti".
Pesnik si želi, da bi Evropa bila Evropa ljudstev, ki ne bo nastala v primežu zdajšnjega okvira. "Tista, ki jo naslavljam, se kaže na freski v kaldariju Popejine vile. Zarisuje se na čudovitem rdečem ozadju rimskih fresk. Sedi na zelenkastem biku in nikakor ni videti kot žrtev; jahaje ga kroti," je med drugim še zapisal.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗