Škoda na kmetijskih pridelkih zaradi suše ocenjena na okoli 233,4 milijona evrov

Okolje

Nekateri kmetje naj bi na istem pridelku škodo najprej prijavili po toči in nato še po suši

6. november 2026 ob 10.50 • Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Neposredna škoda na kmetijskih pridelkih zaradi posledic letošnje suše je ocenjena na 233,4 milijona evrov, pri čemer gre za neuradno višino ocenjene škode, saj jo mora potrditi še vlada, so pojasnili na Upravi RS za zaščito in reševanje.

Škodo zaradi suše je prijavilo več kot 21 tisoč oškodovancev iz celotne Slovenije. BoBo/Žiga ŽIvulović
Škodo zaradi suše je prijavilo več kot 21 tisoč oškodovancev iz celotne Slovenije. BoBo/Žiga ŽIvulović
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Končno oceno škode na kmetijskih pridelkih zaradi posledic letošnje suše je po pojasnilih uprave za zaščito in reševanje 22. oktobra potrdila državna komisija za ocenjevanje škode ob naravnih in drugih nesrečah, predlog vladnega gradiva glede končne ocene škode pa je ministrstvo za obrambo v obravnavo posredovalo 28. oktobra.

Oglas

Po navedbah uprave je neposredno škodo v tekoči kmetijski proizvodnji zaradi posledic letošnje suše prijavilo skupno 21.495 oškodovancev iz vseh 212 občin. Najvišje škode so ocenili v občinah Krško, Brežice, Žalec, Kidričevo, Slovenska Bistrica, Murska Sobota, Ormož, Moravske Toplic, Braslovče, Brda in Sevnica. Med najbolj prizadetimi kmetijskimi kulturami glede na višino ocenjene škode pa so bile koruza v zrnju, jabolka prve kakovosti, trajni travniki, koruzna silaža, grozdje, hmelj, pozni krompir in merkantilna pšenica.

Začetek ocenjevanje škode na kmetijskih pridelkih zaradi posledic letošnje suše in zbiranje vlog kmetov, ki so utrpeli škodo, je steklo konec avgusta na podlagi sklepa uprave za zaščito in reševanje. V skladu s tem so občinske komisije obrazce o škodi na kmetijskih pridelkih zbirale med 2. in 23. septembrom, nato pa morale podatki iz obrazca vnesti še v spletno aplikacijo Ajda. Nato so potekali še kontrolni ogledi poškodovanosti kmetijskih kultur na terenu.

Kot so sredi oktobra pojasnili na ministrstvu za kmetijstvo, bodo lahko k pripravi pravnih podlag za dodelitev pomoči oškodovancem, ki so utrpeli škodo zaradi suše, pristopili potem, ko bo oceno škode potrdila tudi vlada.

Za odpravo posledic toče 3,1 milijonov evrov pomoči

Ministrstvo za kmetijstvo je v medresorsko obravnavo poslalo predlog odloka o finančni pomoči za odpravo posledic škode v kmetijstvu zaradi letošnjih neurij s točo. Za pomoč kmetijskim gospodarstvom, ki so utrpela popolno škodo na kmetijskih pridelkih, je predvidenih do 3,1 milijona evrov proračunskih sredstev.

Namen odloka je pomagati kmetijskim gospodarstvom, ki so zaradi neurij s točo med 12. majem in 23. julijem letos utrpela 100-odstotno škodo na kmetijskih pridelkih, ter jim omogočiti nadaljnje opravljanje kmetijske dejavnosti, so danes sporočili s kmetijskega ministrstva.

Pomoč po odloku se bo v skladu z zakonom, ki ureja odpravo posledic naravnih nesreč, dodelila v višini 30 odstotkov ocenjene neposredne škode za tiste kmetijske pridelke, pri katerih je bila ugotovljena popolna škoda. Za ta namen bo iz državnega proračuna zagotovljenih do 3,1 milijona evrov.

Do pomoči bodo upravičeni nosilci kmetijskih gospodarstev, ki so bili v času nastanka škode vpisani v register kmetijskih gospodarstev, so sodelovali v postopku ocenjevanja škode in izpolnjujejo druge zakonsko določene pogoje. Pri dodeljevanju sredstev se bo upoštevalo tudi, da skupna prejeta pomoč skupaj z morebitnimi zavarovalninami in drugimi javnimi sredstvi ne bo presegla ocenjene škode, so pojasnili na ministrstvu.

Pomoč po odloku se bo izvajala kot de minimis pomoč v kmetijstvu, za katero velja, da je omejena na 50.000 evrov na kmetijsko gospodarstvo v triletnem obdobju.

Minister za kmetijstvo Janez Cigler Kralj je ob tem poudaril, da je hitra pomoč nujna za ohranitev prizadetih kmetijskih gospodarstev. "Leto 2026 je bilo za številne kmete izjemno zahtevno. Po eni strani so jih prizadela neurja s točo, po drugi pa še sušne razmere. Zato želimo pomoč zagotoviti čim prej, da bodo prizadeta kmetijska gospodarstva lahko nadaljevala svojo dejavnost in ohranila proizvodnjo hrane," po ministra povzeli na ministrstvu.

Po podatkih končne ocene škode, ki jo je vlada potrdila oktobra letos, so neurja s točo prizadela 88 občin, skoraj 3000 oškodovancev in več kot 23.600 hektarjev kmetijskih površin. V 34 občinah je bila na delu površin ugotovljena popolna oziroma 100-odstotna škoda. Takšnih oškodovancev je bilo 62, skupna površina popolnoma uničenih kmetijskih pridelkov pa je obsegala skoraj 3000 hektarjev.

Postopek bo za upravičence poenostavljen, saj bo agencija za kmetijske trge in razvoj podeželja odločbe izdala po uradni dolžnosti na podlagi podatkov iz uradnih evidenc. Vlaganje dodatnih zahtevkov zato ne bo potrebno. Ukrep dopolnjuje mrežo varoval, ki jih država omogoča za lažje obvladovanje posledic letošnjih ujm in suše.

Nekateri kmetje naj bi škodo prijavljali dvakrat

Časnik Dnevnik je sicer prejšnji teden ob sklicevanju na neuradne vire poročal, da naj bi nekateri kmetije na istem pridelku in na isti parceli škodo najprej prijavili po toči in nato še po suši, zato naj bi bila pri marsikom skupna škoda na istem pridelku tudi krepko več kot stoodstotna. Po njihovih informacijah naj bi na to opozoril tudi predstavnik ministrstva za finance kot član državne komisije za ocenjevanje škode in zato s končno oceno škode po letošnji suši naj ne bi soglašal.

To so zdaj potrdili tudi na upravi za zaščito in reševanje. "Eden od članov državne komisije za ocenjevanje škode je opozoril na oškodovance, ki so prijavili 100-odstotno škodo na kmetijskih pridelkih zaradi posledic neurij s točo od 12. 5. do 23. 7. in 80-odstotno škodo na kmetijskih pridelkih zaradi posledic letošnje suše," so pojasnili za STA.

Po njihovih zagotovilih bo morebitne dvojne prijave škode preveril pristojni organ v postopku izplačil. Ob tem so spomnili, da je za izvajanje ukrepov odprave posledic škode v kmetijstvu po zakonu o odpravi posledic naravnih nesreč pristojno ministrstvo za kmetijstvo.

Po poročanju Dnevnika sicer napihovanje škode v kmetijstvu ni novost. Podobno se je namreč zgodilo že ob suši leta 2022, ko je državna ocenjevalna komisija škodo sprva ovrednotila na nekaj manj kot 162 milijonov evrov, kasneje pa jo znižala na 148,5 milijona evrov. Pristojni inšpektorji so tedaj razkrinkali vinogradnike, ki so prijavili bistveno večjo škodo od dejanske, zato so jih izločili s seznama upravičencev do državne pomoči, hmeljarjem pa so prvotno oceno škode znižali za petnajst odstotkov.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅