Kdo stoji za lažnimi grožnjami z bombami na evropskih letalih?
Dokazov o ruski vpletenosti še ni. Nekateri menijo, da bi lahko bile grožnje del hibridnega vojskovanja, namenjenega motnjam v družbi in infrastrukturi.

Galerija
Vse grožnje so se izkazale za lažne, vendar njihova sočasnost in domnevna usklajenost vzbujata vprašanja o morebitnem organiziranem delovanju. FOTO: Andreas Solaro/AFP
Po nizu groženj z bombami na potniških letalih v Evropi, se postavlja vprašanje, kdo bi lahko stal za temi grožnjami? V četrtek so lažne grožnje z bombami prizadele najmanj 21 letov in več letališč po Evropi. Oblasti so jih večinoma ocenile kot dovolj resne, da so letala preusmerile na druga letališča. V Italiji so za spremstvo enega od potniških letal poslali celo vojaška lovska letala, poroča BBC.
Vse grožnje so se izkazale za lažne, vendar njihova sočasnost in domnevna usklajenost vzbujata vprašanja o morebitnem organiziranem delovanju. Nekateri zato sumijo Rusijo, ki jo evropske države že dlje časa povezujejo z različnimi oblikami hibridnega vojskovanja.
V Evropi so letos zabeležili več kibernetskih napadov in sumljivih preletov brezpilotnih letal nad občutljivimi objekti. V zadnjih dneh so odmevali tudi vdori v računalniške sisteme supermarketov in krvne banke ter sumljiv incident na poljski meji z Rusijo. Avgusta je nemški notranji minister Moskvo javno obtožil odgovornosti za incident z brezpilotnim letalnikom na letališču Leipzig/Halle.
Je v ozadju Rusija?
Po ocenah nekaterih bi lahko bile lažne grožnje del tako imenovanega hibridnega vojskovanja, katerega cilj je povzročanje motenj v infrastrukturi in družbi, ne da bi pri tem prišlo do neposrednega vojaškega spopada. Storilci pogosto ostanejo neznani, takšna dejanja pa praviloma ne dosežejo praga za sprožitev 5. člena Severnoatlantske pogodbe o kolektivni obrambi.

Kljub sumom do četrtka zvečer ni bilo trdnih dokazov, ki bi grožnje povezovali z Rusijo, Iranom ali skupinami, ki delujejo v njunem imenu, poudarja BBC. FOTO: Claudia Greco/Reuters
Rusija ostro nasprotuje podpori Nata Ukrajini, nekateri ruski blogerji pa so že namigovali, da bi morale tudi zahodne države občutiti posledice motenj v letalskem prometu. Ukrajinski brezpilotni letalniki namreč ogrožajo ruska letališča, zahodne sankcije pa ruskim letalskim družbam omejujejo dostop do evropskega zračnega prostora.
Za zdaj ni dokazov o ruski vpletenosti
Kljub sumom do četrtka zvečer ni bilo trdnih dokazov, ki bi grožnje povezovali z Rusijo, Iranom ali skupinami, ki delujejo v njunem imenu, poudarja BBC.
Pozornost preiskovalcev je pritegnilo elektronsko sporočilo z grožnjo, ki so ga prejele letališke oblasti v Rimu. Pošiljatelj se je predstavil kot pripadnik skupine »Borci Moške države«, kar bi se lahko nanašalo na rusko skrajno desničarsko skupino Mužskoj legion oziroma »Moška legija«.
Organizacijo je moskovsko sodišče zaradi njenih skrajnih stališč leta 2021 prepovedalo, vendar je na Telegramu ohranila več deset tisoč sledilcev. Leta 2022 je podpirala rusko invazijo na Ukrajino.
Toda pristnost sporočila in identiteta pošiljatelja ostajata neznani. Ni mogoče izključiti, da je nekdo zgolj uporabil ime omenjene skupine, da bi preusmeril pozornost preiskovalcev.
Evropske oblasti zato poskušajo ugotoviti, kdo stoji za grožnjami in kakšni so njegovi motivi. Kot opozarja BBC, bo morala preiskava temeljiti na konkretnih dokazih, ne na domnevah o najverjetnejših storilcih.
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗