Slovenski učenci z Balija prinesli medalje iz ekologije
Zabava in slog
5. november 2026 ob 15.15 • MMC RTV SLO, Televizija Slovenija
Ko odrasli govorimo o zelenem prehodu in trajnostnem razvoju, običajno pišemo obsežne strategije in rišemo časovnice daleč v prihodnost. Kako pa so mladi šolarji prispevali k ekologiji s svojimi raziskovalnimi nalogami, ki so jih popeljale na Bali?
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Gostje oddaje Dobro jutro so v sklopu svojih raziskovalnih nalog obravnavali domači vinograd, pogledali v prešo za grozdje in prečesali šolsko dvorišče. Takšne teme so si za svoj projekt izbrali Ana Hlebič in Zala Koletnik iz OŠ Kungota ter Jan Pišek iz OŠ Kidričevo, ki so Slovenijo predstavljali na tekmovanju na Baliju. Nekaj utrinkov o samem tekmovanju in Baliju so delili v mariborskem studiu oddaje Dobro jutro. Vsi so svoj raziskovalni projekt opravljali prejšnje šolsko leto, ko so obiskovali deveti razred, zdaj so pa že dijaki prvega letnika.
Oglas
Mednarodno tekmovanje na Baliju, od koder so slovenski osnovnošolci prišli z medaljami
Gre za mednarodno tekmovanje o trajnostnem razvoju in okoljevarstvu WOSDEP (World Olympiad on Sustainable Development and Environmental Protection), ki je potekalo med 3. in 7. septembrom, zajemalo pa je področje trajnostnega razvoja in družboslovnega raziskovanja. Mladi raziskovalci, ki so zastopali Slovenijo, so dokazali, da lahko dobre raziskovalne ideje nastanejo tudi v šolskih klopeh, na domačem dvorišču, v vinogradu ali čebelnjaku. Skupno je iz Slovenje na Bali potovalo osem raziskovalcev, sodelovalo pa je 15 držav.
Bili so izjemno uspešni ter se domov vrnili z več medaljami. Zlato je osvojila Ana Hlebič, srebrno pa Lovro Grom, Živa Peterlin, Tara Raduha in Jan Pišek. Jan Pišek se je uvrstil tudi med šest tekmovalcev z najboljšim rezultatom na testu znanja.
Ana Hlebič je raziskovala mikroplastiko v vinogradniških tleh, Jan Pišek onesnaženost okolice šole z odpadki, Lovro Grom možnosti povezovanja tradicionalnega čebelarstva s sodobno tehnologijo, druge mlade raziskovalke pa vpliv turizma na kraški svet, ohranjanje čebel in možnosti uporabe grozdnih pešk kot surovine za izdelke z dodano vrednostjo. Ana Česnik in Naja Malovrh, ki prihajata iz Šolskega centra Postojna, sta tako predstavili raziskovalno nalogo Vpliv turizma na jamske ekosisteme, pri katerem sta se osredotočili na vplive množičnega turizma na jamsko okolje ter predstavili svoje predloge za zmanjševanje njegovih negativnih posledic.
Kakšen je Bali v septembru?
"Bali je v septembru še vedno topel in zelo nabit s turisti, zelo veliko jih je, na cestah je velika gneča," je v oddaji Dobro jutro povedal Jan Pišek. Ana Hlebič je k temu dodala, da je tam zelo drugačna kultura od naše: "Sicer je pa zelo lepo, turistično, ampak res veliko ljudi, ceste so polne, promet je precej neurejen, pa veliko ljudi je revnih, vidimo jih ob cesti, sicer pa je turistično gledano, Bali zelo lep in ima lepe plaže."
Ana je v svoji nalogi raziskovala, kako plastične vezice v vinogradu razpadejo v mikroplastiko
Ana Hlebič se je za temo raziskovalne naloge odločila podrobneje pogledati, kaj se dogaja v njihovem domačem vinogradu. "Ja, torej mi v naš vinograd vsako leto vnašamo veliko plastike, na primer plastične vrvice. Ta plastika vedno nekam izgine, ampak plastika se nikoli ne razgradi do konca, tako kot organska stvar, ampak vedno razpada na manjše in še manjše delce. To ima določen vpliv na zemljo in jaz sem to raziskovala. Ugotovila sem, da ta plastika vpliva na mikroorganizme na ta način, da se hitreje gibljejo oziroma, da hitreje razkrajajo. To pa ne pomeni nič drugega kot to, da jim povzroča veliko stresa, manj se razmnožujejo, zato jih je manj v okolju in zato so tla tudi manj rodovitna."
Krema iz grozdnih pešk
Ana in Zala sta skupaj v sklopu raziskovanja ustvarili tudi poseben produkt, in sicer sta razvili kremo iz grozdnih pešk. "Je iz naravnih sestavin, glavna sestavina je olje grozdnh pešk, ki je antioksidativno. Ugotovili sva, da je zelo koristno in sva se odločili, da jo izdelava," razloži Zala Koletnik, ki je tako kot Ana obiskovala OŠ Kungota. Želeli sta, da je krema v naravni embalaži, zato sta se odločili za les. "S kungoškimi rokodelci - Kungoški detli, smo se dogovorili, da so nam iz odpadnega lesa, kar ni les vinske trte, ampak hrast in sliva, naredili embalažo v obliki srčka," s ponosom pove Ana.
Jan Pišek je raziskoval okolico OŠ Kidričevo
"V okolici šole se veliko zadržujemo in prišel sem na idejo, da bi raziskal, koliko je smeti v šolskem okolišu, ker je v naši šoli tudi fitnes, ki ga uporabljajo tudi drugi ljudje, pa telovadnica, ki jo lahko najameš. Raziskali smo, koliko je smeti v okolišu šole in smo konec koncev ugotovili, da k temu ne prispevamo toliko učenci, kot pa recimo nekdo, ki se v popoldanskem času zadržuje na šolskih okoliših. Ker mi, učenci vemo, kje so koši, pa večino časa smo vseeno v učilnicah in v vsaki učilnici je koš. Mikroplastike okoli šole je bilo veliko. Največ je pločevink in plastike, manj pa je biorazgradljivih materialov," o svoji ugotovitvi razloži Jan Pišek.
Mentorica in ravnateljica je zelo ponosna na mlade raziskovalce
V oddaji Dobro jutro je bila gostja tudi ravnateljica in mentorica Zdenka Keuc iz OŠ Kungota. Povedala je, da je bila mentorica Ani in Zali. Janova mentorica pa je bila Jana Jerenec iz OŠ Kidričevo. "Na Bali smo skupno peljali štiri ekipe, zraven Zale, Ane in Jana še dve deklici iz Osnovne šole Črenšovci, dve srednješolki iz srednješolskega centra v Postojni in enega fanta iz Vrhnike," o celotni slovenski delegaciji pove Zdenka Keuc.
Najprej je bilo regijsko, nato državno in kasneje svetovno tekmovanje
"Ana in Zala sta se morali najprej prebiti skozi regijsko tekmovanje, tam zmagati, potem pa osvojiti še državno in to je bila pravzaprav vstopnica za to, da smo na to olimpijado sploh lahko šli. Potem pa se je za nas delo dobro začelo, ker Bali ni za sosednjim vogalom, skratka, treba je bilo zbrati denar, kar ni malo za pot tja in tudi bivanje tam. In to je bil dejansko prispevek šole, oziroma ta denar so zbirali tudi vsi njihovi starši," razloži Zdenka Keuc.
Po mnenju ravnateljice in mentorice bodo mladi nadobudneži šele čez čas ugotovili, kaj to zanje pomeni, kajti ko greš skozi ta proces, se naučiš veliko tega, kar se pri rednem pouku absolutno ne moreš: "Tako, da to je znanje, ki se ga ne da kupiti. Ponosni smo vsi, ampak v srcu, v duši, pa že morajo biti najbolj ponosni otroci sami. Kajti, ko prideš na takšno svetovno sceno, tam vidiš tudi, s čim se ostali svet ukvarja, in če na tej svetovni sceni zmagaš, potem veš, da si dober. In če to ni dober občutek, potem pa res ne vem, kaj je dober občutek."
Oglas
内容来自 MMC RTV - Zabava,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗