Aleksander Mervar: »Najhuje bo letošnjo zimo«
Kdo bo plačal račun za zeleni prehod?
Slovenijo v prihodnjih letih čakajo pomembne odločitve o energetski prihodnosti. Kako zagotoviti dovolj električne energije po konkurenčnih cenah, zmanjšati odvisnost od uvoza ter hkrati financirati nove proizvodne vire in razvoj elektroenergetskega omrežja? Odgovori na ta vprašanja bodo pomembni tako za slovensko gospodarstvo kot za gospodinjstva.
Na konferenci Energetika 2026, ki sta jo 3. novembra na Bledu organizirala medijska hiša Delo in Delov poslovni center (DPC), je o teh izzivih spregovoril tudi Aleksander Mervar, direktor družbe Eles. Na okrogli mizi Ali si Evropa sploh lahko privošči zeleni prehod? je opozoril predvsem na prihodnje cene električne energije, vse večjo uvozno odvisnost Slovenije in stroške energetskega prehoda. Ob geopolitičnih negotovostih in vremenskih razmerah, ki lahko vplivajo na proizvodnjo elektrike, je bil glede bližnje prihodnosti precej zadržan. »Za leto 2027 nisem optimist,« je opozoril.

Aleksander Mervar, direktor Elesa, opozarja na zahtevne razmere na trgu električne energije, ki jih pričakuje v letu 2027. FOTO: Dejan Javornik
»Prihodnje cene bodo narekovale nove proizvodne enote in njihove stroškovne cene.«
Cenejša elektrika na borzi, dražja za porabnike?
Z vse večjo proizvodnjo iz sončnih in vetrnih elektrarn lahko elektrika na borzi postaja cenejša, zlasti v obdobjih, ko je proizvodnja velika, poraba pa manjša. Toda Aleksander Mervar opozarja, da nižja borzna cena še ne pomeni tudi nižjega končnega računa. Širjenje obnovljivih virov namreč zahteva dodatna vlaganja v elektroenergetska omrežja, stroške pa prinašajo tudi podporni mehanizmi za proizvodnjo elektrike. Ti se lahko prenesejo na končne porabnike prek omrežnine in drugih dajatev. Če bodo dodatni stroški presegli prihranke pri nakupu električne energije, bodo gospodinjstva in podjetja zanjo kljub nižjim borznim cenam plačevala več. »Končna cena bo pa rasla,« je bil na okrogli mizi neposreden Mervar.
Kako velik bo ta strošek, je po Mervarjevih besedah odvisno predvsem od slovenske energetske strategije. V ločeni izjavi za Delo je poudaril, da bo razvoj elektroenergetskih omrežij eden zahtevnejših delov zelenega prehoda, saj se potrebne naložbe financirajo iz omrežnine.
Na cene elektrike pa bodo vplivali tudi stroški gradnje in obratovanja novih elektrarn. »Prihodnje cene bodo narekovale nove proizvodne enote in njihove stroškovne cene,« je poudaril Mervar. Naložbe v nove proizvodne vire se morajo namreč dolgoročno povrniti, kar bo pomembno vplivalo na ekonomiko prihodnje oskrbe z električno energijo.
Pri tem je opozoril na pomembno razliko med posameznimi proizvodnimi viri. Po Elesovi študiji drugi blok jedrske elektrarne Krško (JEK2) z močjo do približno 1100 megavatov ne bi zahteval dodatnih vlaganj v prenosno omrežje. Pri večji moči bi bile potrebne nadgradnje, predvsem prehod z 220- na 400-kilovoltno omrežje. Širjenje razpršenih proizvodnih virov pa zahteva dodatna vlaganja v omrežje. Kot je opozoril Mervar, se zato odpira vprašanje, koliko višjo omrežnino so pripravljeni plačevati slovenski porabniki.

Slovenija ima po Mervarjevih besedah eno najsodobnejših prenosnih omrežij v Evropi, vendar bo njena uvozna odvisnost brez novih proizvodnih virov še naraščala. FOTO: Dejan Javornik
Zakaj Mervarja skrbi leto 2027?
»Najhuje bo letošnjo zimo,« je na konferenci Energetika 2026 opozoril Aleksander Mervar, ko je predstavljal pričakovana gibanja cen električne energije. Govoril je o obdobju od novembra 2026 do februarja 2027, ko lahko visoke tržne cene posebej prizadenejo podjetja, ki elektrike za te mesece še niso zakupila. Njihovi stroški bodo namreč odvisni od trenutnih razmer na trgu, ki se lahko hitro spremenijo.
Negotovost po njegovem mnenju povečujejo tudi geopolitične razmere in vremenske napovedi. Na okrogli mizi je posebej izpostavil dogajanje v Iranu in možnost, da bi Evropo prihodnje leto prizadela še hujša vročina kot letos, morda že od maja. Ob napovedih zime z malo snega ga skrbijo tudi manjše zaloge vode, od katerih je odvisna proizvodnja hidroelektrarn.
Zaradi pričakovanih visokih cen električne energije Mervar meni, da si Slovenija v letu 2027 ne more privoščiti občutnejšega zvišanja omrežnine, čeprav bi za razvoj omrežij potrebovala več denarja. Dodatni stroški bi namreč še povečali pritisk na gospodarstvo. Toda takšno stanje dolgoročno ni vzdržno. »Bolj ko bomo pa odlašali z dvigom omrežnine, več bo treba dvigniti potem, ko bomo enkrat do tega prišli,« je opozoril.
Čeprav dolgoročno pričakuje umirjanje cen, bodo po njegovi oceni prihodnja leta za gospodarstvo zahtevna. Zato podjetjem svetuje previdnost pri čakanju na ugodnejše cene električne energije. Kot je nekoč dejal gospodarstveniku, ki ga je vprašal za nasvet: »Ko boš prišel v situacijo, da oceniš, da lahko s to ceno elektrike preživiš, potem jo kupi.«
Kaj najbolj skrbi Aleksandra Mervarja?
»Bolj ko bomo odlašali z dvigom omrežnine, več bo treba dvigniti potem, ko bomo enkrat do tega prišli.«
Elektrike ne bo zmanjkalo, odvisnost od tujine pa bo naraščala
Kljub negotovim razmeram na energetskem trgu Mervar poudarja, da se Sloveniji ni treba bati, da bi ostala brez električne energije: »Elektrika v vtičnicah bo.« Država ima po njegovih besedah eno najsodobnejših prenosnih omrežij v Evropi in zelo dobro razvite čezmejne povezave, ki omogočajo zanesljivo oskrbo tudi ob pomanjkanju domače proizvodnje. Toda to še ne pomeni, da je energetsko samozadostna.
Po zadnjih Elesovih scenarijih bo uvozna odvisnost Slovenije do predvidenega začetka obratovanja JEK2 leta 2044 še naraščala. Mervar je navedel, da je bila Slovenija letos od uvoza odvisna v približno 98 odstotkih ur, kar pomeni, da domača proizvodnja v večini ur ni zadoščala za pokritje porabe. Ob tem je opozoril, da moramo ločevati med fizično zanesljivostjo oskrbe in odvisnostjo od nakupov električne energije na tujih trgih.
Kako zmanjšati to odvisnost, bo po njegovem mnenju eno ključnih vprašanj prihodnjih let. Ker do izgradnje JEK2 ne pričakuje večje nove proizvodne enote, je kot eno od možnih rešitev predlagal gradnjo več sto megavatov plinskih elektrarn, ki bi zagotavljale rezervno proizvodnjo. Večino časa bi sicer mirovale, vendar bi lahko pomagale v obdobjih, ko domača proizvodnja ne bi zadoščala potrebam. Po Mervarjevih besedah bi bile uporabne tudi po izgradnji JEK2, njihovo financiranje pa bi zahtevalo poseben dogovor, saj elektrarne, ki večino časa ne obratujejo, ne ustvarjajo dovolj prihodkov za pokrivanje naložbe.
Toda nove elektrarne in omrežja bo treba tudi pravočasno zgraditi. Prav pri tem Mervar vidi eno največjih slovenskih težav. Na okrogli mizi je spomnil na dolgotrajne postopke umeščanja daljnovodov v prostor in opozoril, da se podobno lahko zgodi tudi z drugim blokom jedrske elektrarne. »Mi smo nori. Mi ne bomo nobene JEK 2 imeli, če se bomo tudi naprej obnašali, kot smo se do zdaj,« je bil neposreden.
Po njegovem mnenju zato samo načrtovanje novih proizvodnih virov ne bo dovolj. Slovenija bo morala sprejeti tudi odločitve, ki bodo omogočile njihovo pravočasno izvedbo, sicer se bo obdobje vse večje uvozne odvisnosti še podaljševalo.
Zakaj JEK2?
Ali si Evropa sploh lahko privošči zeleni prehod?
Kako izpeljati energetski prehod, ne da bi pri tem ogrozili konkurenčnost evropskega gospodarstva? To je bilo osrednje vprašanje druge okrogle mize konference Energetika 2026, na kateri so poleg Aleksandra Mervarja sodelovali še Blaž Brodnjak (NLB), Andrej Vizjak (GEN energija), Igor Koprivnikar (GEN-I) in Tomaž Štokelj (HSE). Razprava je odprla tudi vprašanja financiranja JEK2, razvoja obnovljivih virov energije in odločitev, ki bodo v prihodnjih desetletjih oblikovale slovensko energetiko.
Konferenca, ki sta jo 3. novembra na Bledu organizirala medijska hiša Delo in Delov poslovni center (DPC), je pod naslovom Evropa med energetsko suverenostjo in industrijsko konkurenčnostjo povezala predstavnike energetike, gospodarstva in stroke. Razpravljali so o energetski varnosti, prihodnosti slovenske industrije in razvojnih odločitvah, ki jih država ne more več dolgo odlagati.

Sogovorniki so razpravljali o stroških zelenega prehoda, prihodnosti JEK2 in izzivih zagotavljanja zanesljive oskrbe z električno energijo. FOTO: Dejan Javornik
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗