Za martinovo bo veselo predvsem v Mariboru
Zabava in slog
Kljub slabši količini pridelka je letošnji letnik nekoliko ekstremen, a zanimiv in kakovosten
5. november 2026 ob 14.30 • MMC RTV SLO, STA
Martinovo, simboličen zaključek vinogradniških opravil ter čas za predstavitev mošta, je velik praznik za vse, ki živijo od grozdja in vina. Večdnevna martinovanja bodo po celi Sloveniji, največ ljudi vsako leto privabi Maribor, pestro bo tudi na Ptuju.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Po tradiciji je martinovo simboličen zaključek truda v vinogradu in je namenjeno predstavitvi vinogradnikov, vinarjev ter njihovega mošta in mladih vin. Za vse, ki živijo od grozdja in vina, je to velik praznik. Ne le na vinorodnih območjih, temveč tudi drugod po Sloveniji različna društva in predvsem gostinci god Svetega Martina praznujejo z organizacijo družabnih, etnoloških in športnih prireditev.
Oglas
Največ ljudi vsako leto privabi martinovanje v Mariboru. To v štajerski prestolnici poteka že 41 let, letošnje pa bo trajalo kar šest dni, od petka pa vse do prihodnje srede, ko se na največjem javnem martinovanju tradicionalno zbere več tisoč ljudi.
Tradicionalni dogodek se bo letos tudi na Ptuju raztegnil na kar štiri dni. Začel se bo v sredo z osrednjo prireditvijo na Mestnem trgu, nato pa nadaljeval vse do sobote. V najstarejšem slovenskem mestu dogodek vselej povežejo z začetkom priprav na tradicionalno kurentovanje, saj je martinovo pri njih znano tudi kot "mali fašenk".
Večje ali manjše prireditve bodo konec tedna zaznamovale tudi druge dele Slovenije
V Slovenski Bistrici in Ormožu, kjer pripravljajo tradicionalno martinovo tržnico, se bo dogajanje prav tako začelo šele v sredo, medtem ko bodo v Lenartu in Slovenskih Konjicah praznik slavili že to soboto. Tudi v sicer pivovarskem mestu Laškem bodo naslednje dni z domačimi običaji, kulturnimi doživetji in prazničnimi okusi častili predvsem vino.
V Ljubljani bodo za martinovo že to soboto znova pripravili ljubljansko vinsko pot. Prestolnica bo nato 19. in 20. novembra v Cankarjevem domu gostila še 28. Slovenski festival vin.
Ob vinskem prazniku bodo dogodki tudi v slovenski istri. Vinakoper bodo tradicionalni in že razprodani dogodek gostila ta petek, ta konec tedna in v sredo bo pestro v Marezigah, prihodnji konec tedna pa v Sečovljah. V Kopru bodo obiskovalci v soboto, 14. novembra, vinske zgodbe odkrivali v štirih koprskih palačah.
Jubilejno 10. martinovanje na Krasu, ki se začenja ta petek, bo letos potekalo kar deset dni. V Štanjelu, Sežani, Pliskovici in Dutovljah bodo povezali vinarsko tradicijo Krasa s kraško kulinariko, kulturo, športom in zabavo. Številne manjše prireditve bodo tudi na Vipavskem.
V Pomurju bo eno večjih martinovanj v soboto v Gornji Radgoni. Martinovali bodo tudi v Ljutomeru, v Murski Soboti pa pripravljajo že tradicionalni Martinov pohod.
Osrednje belokranjsko martinovanje bo po tradiciji v Semiču, a šele ob koncu naslednjega tedna, torej od 13. do 15. novembra.
Policija v času veseljačenja opozarja, da alkoholizirani ne smejo za volan. Policisti bodo v času martinovih praznikov znova izvajali poostren nadzor nad psihofizičnim stanjem voznikov. V primeru obiska praznovanj svetujejo sredstva javnega prevoza, taksije ali druge alternativne načine vračanja z zabav.
"Narava je spet pokazala zobe"
Kot je za STA povedal direktor Vinske družbe Slovenije Jure Grubar, imajo vinarji tudi letos razloge za praznovanje – čeprav je bil vinski letnik količinsko slabši. Lahko se namreč pohvalijo z nekoliko ekstremnim, a hkrati zanimivim in kakovostnim letnikom.
Da je po ugodni lanski letini letošnji pridelek grozdja manjši, govorijo tudi podatki statističnega urada. Skupno naj bi ga bilo okoli 65.000 ton, kar je za približno 28 odstotkov manj kot v prejšnjem letu, ko so nabrali 63.711 ton belega in 26.261 ton rdečega grozdja. Povprečni pridelek grozdja je letos predvidoma znašal 4,8 tone na hektar, kar je prav tako za okoli četrtino manj kot lani oziroma za nekaj več kot petino manj od desetletnega povprečja.
"Narava je spet pokazala zobe. Najprej ponekod neurja s točo, ki so konkretno oklestila pridelek, zatem pozeba, poleti pa še vročinski valovi," je Grubar, prvi mož Kmetijske zadruge Krško, opisal vremenske razmere, ki so vzrok, da je pridelek kar do 40 odstotkov nižji od pričakovanega. Dodal je, so bili prizadeti vinogradniki v vseh treh vinorodnih okoliših, zlasti severovzhod države pa se še naprej spopada tudi z zlato trsno rumenico.
Grubar je še poudaril, da je vinogradnike dodatno letos prizadela še rast stroškov repromaterialov, storitev in energentov, zato jih čakajo tudi veliki cenovni izzivi ter dogovori s trgovci in gostinci.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Zabava,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗