Hrana najbolj povečuje okoljski odtis potrošnje v EU

Hrana ima največji vpliv na okolje med vsemi področji potrošnje v EU. Leta 2023 je potrošnja hrane predstavljala 46 odstotkov celotnega okoljskega odtisa evropske potrošnje, kažejo podatki Evropske okoljske agencije (EEA). Zmanjšanje okoljskega odtisa, povezanega s potrošnjo hrane, je zato ena največjih priložnosti za zmanjšanje skupnega okoljskega odtisa potrošnje v EU.

Odtis potrošnje predstavlja oceno okoljskih in podnebnih vplivov, ki nastanejo zaradi potrošnje evropskih državljanov in njihove uporabe proizvodov. EU ni na dobri poti, da bi okoljski vpliv potrošnje dovolj zmanjšala, ugotavlja EEA. V obdobju 2010–2024 se je okoljski odtis potrošnje povprečnega državljana povečal za štiri odstotke. V istem obdobju se je bruto domači proizvod (BDP) na prebivalca v realnih vrednostih povečal za 21 odstotkov. To nakazuje relativno razvezanost odtisa potrošnje od gospodarske rasti, ugotavlja EEA.

Okoljski odtis potrošnje evropskih državljanov je velik​.

Hrana je leta 2023 prispevala 46 odstotkov k skupnemu odtisu.

Posledica gospodarske rasti in netrajnostnih vzorcev potrošnje bo še večji odtis.

Vendar pa med okoljskim odtisom potrošnje in BDP še vedno obstaja določena povezanost, dodaja. Oba kazalnika sta leta 2020 upadla zaradi upočasnitve gospodarske rasti, ki je bila posledica ukrepov, povezanih s pandemijo covida-19. To po navedbah EEA pomeni, da bo zmanjševanje vplivov potrošnje v EU v absolutnem smislu v razmerah gospodarske rasti izziv.

Okoljski odtis potrošnje evropskih državljanov je velik. Podatki kažejo, da je njena trenutna že presegla pravični delež EU v okviru več planetarnih meja, tudi tistih, povezanih s podnebnimi spremembami in onesnaževanjem. Brez odločnejših ukrepov se bo okoljski odtis potrošnje v EU do leta 2030 predvidoma še povečal, kar je predvsem posledica gospodarske rasti in netrajnostnih vzorcev potrošnje, opozarja poročilo.

Zmanjšati bo treba količine zavržene hrane

Glede na področja potrošnje je hrana leta 2023 prispevala največji delež (46 odstotkov) k skupnemu okoljskemu odtisu v EU. Sledijo ji stanovanja (20 odstotkov), mobilnost (19 odstotkov), gospodinjski izdelki (devet odstotkov) in gospodinjski aparati (šest odstotkov). Z vidika kategorij vplivov so največji prispevki povezani s podnebnimi spremembami (25 odstotkov), uporabo fosilnih virov (13 odstotkov) in izpusti delcev (deset odstotkov).

Zmanjšanje okoljskega odtisa, povezanega s hrano, je ena največjih priložnosti za zmanjšanje celotnega okoljskega odtisa Evrope. To je mogoče doseči z zmanjševanjem količine zavržene hrane, izbiro živil z manjšim okoljskim odtisom, podpiranjem bolj trajnostnih sistemov pridelave hrane ter uživanjem le tistega, kar res potrebujemo, svetuje EEA.

Največji v Luksemburgu, najmanjši v Romuniji

Podatki EEA kažejo na velike razlike v odtisih potrošnje med posameznimi državami članicami. Leta 2024 je največji odtis na prebivalca med 27 državami članicami EU imel Luksemburg, najmanjšega pa Romunija. Njen odtis je znašal le nekaj več kot polovico luksemburškega. Devet držav je imelo odtis, manjši od povprečja EU, med njimi tudi Slovenija. Med letoma 2010 in 2024 se je povečal v 16 državah članicah, v enajstih pa se je zmanjšal.

Največje zmanjšanje, približno 14-odstotno, je dosegla Švedska, sledila je Irska s 13-odstotnim. Vendar pa se je v večini držav odtis povečal, v Bolgariji, na Hrvaškem in Madžarskem celo za več kot 25 odstotkov.

Razlaga sprememb v nacionalnih odtisih potrošnje je zahtevna, pravijo pri EEA. Odvisne so od gospodarskih struktur in vzorcev potrošnje posameznih držav ter – v primeru nekaterih držav članic – od gospodarskih vzponov in padcev v obdobju 2010–2024. Skratka, teh sprememb morda ni mogoče neposredno povezati s konkretnimi ukrepi, ki so jih države sprejele za izboljšanje, optimizacijo ali zmanjšanje vpliva potrošnje na okolje.

内容来自 Delo,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅