Slovenija med rekorderji: vojna polni žepe naftnih družb
Naftne družbe so od začetka konflikta med ZDA in Iranom na evropskem trgu ustvarile 36 milijard evrov dodatnih marž. Slovenija je pri dizelskem gorivu na tretjem mestu v EU. Bruselj medtem razmišlja o posebnem davku na izredne dobičke, poroča mednarodna televizijska mreža in spletni medij Euronews.
Vojna ima tudi svoje dobičkarje. Medtem ko konflikt med ZDA in Iranom pretresa energetske trge, draži gorivo in povečuje negotovost v gospodarstvu, naftne družbe ustvarjajo milijardne zaslužke. Na podlagi analize Greenpeacea Nemčija so dodatne marže pri prodaji bencina in dizelskega goriva v Evropi med 1. marcem in 19. oktobrom dosegle kar 36 milijard evrov. To pomeni približno 154 milijonov evrov dodatnih zaslužkov na dan, poroča Euronews.
Slovenija med državami EU z najvišjo maržo
Posebej izstopa Slovenija. Dodatna marža pri litru dizelskega goriva je pri nas dosegla 25,4 centa, kar Slovenijo uvršča na tretje mesto med državami Evropske unije. Višje vrednosti so zabeležili le na Švedskem, kjer je dodatna marža znašala 27,4 centa, in v Španiji s 26,6 centa na liter. Povprečje EU je znašalo 22,7 centa na liter.
Slovenija je tako presegla tudi nekatere večje evropske države. V Belgiji je dodatna marža znašala 25 centov na liter, v Italiji 24,8 centa, na Nizozemskem 24,5 centa, v Avstriji pa 24,4 centa. Precej nižje vrednosti so zabeležili na Hrvaškem, kjer je dodatna marža znašala 19,2 centa, v Grčiji 16 centov in v Romuniji 15,4 centa na liter. Podatki kažejo, da je slovenski trg kljub svoji majhnosti med najbolj izpostavljenimi v Evropi.
V absolutnih zneskih so največ dodatnih marž ustvarili na največjih evropskih trgih. Nemčija je zabeležila približno 6,7 milijarde evrov, Francija 5,7 milijarde, Italija pa 5,1 milijarde evrov. Večino skupnega dodatnega zaslužka na evropskem trgu je ustvarila prodaja dizelskega goriva, in sicer 28,2 milijarde evrov, medtem ko je bencin prispeval še 7,8 milijarde evrov.
Glavni razlog za pretres na energetskih trgih so motnje v dobavnih poteh, zlasti zaradi razmer v Hormuški ožini, ki je ena najpomembnejših svetovnih poti za prevoz nafte. Dražja surovina in negotovost pri dobavi sta povzročili rast cen, vendar Greenpeace opozarja, da podražitev ni mogoče v celoti pojasniti zgolj z višjimi cenami nafte. Razlika med stroški surovine in končnimi cenami goriv kaže tudi na izrazito povečanje marž v naftni industriji.
Milijardni zaslužki ob energetski krizi
Naftne družbe višje cene pojasnjujejo z dražjo surovino, omejenimi rafinerijskimi zmogljivostmi in motnjami v dobavnih verigah. Toda njihovi poslovni rezultati kažejo, da je energetska kriza za največje igralce tudi izjemna poslovna priložnost. Vprašanje, kdo nosi breme krize in kdo od nje največ pridobi, zato postaja vse bolj politično, ocenjuje Euronews.
V Evropski uniji se krepi razprava o posebnem davku na izredne dobičke energetskih podjetij. Skupen evropski pristop podpirajo med drugim Nemčija, Francija, Italija, Španija in Avstrija. Portugalska je že uvedla 33-odstotno obdavčitev izrednih dobičkov naftnih in rafinerijskih družb. Podoben mehanizem je EU uporabila tudi med energetsko krizo leta 2022, ko je po ruski invaziji na Ukrajino uvedla solidarnostni prispevek.
Za Slovenijo bi bil skupni evropski ukrep pomemben predvsem zato, ker kot majhno in energetsko odvisno gospodarstvo težko vpliva na svetovne cene nafte. Domače omejevanje cen goriv lahko ublaži posledice za gospodinjstva in podjetja, ne more pa odpraviti širših motenj na trgu. Zato bi bilo smiselno, da Slovenija podpre evropsko rešitev, ki bi zagotovila preglednost marž in pravičnejšo porazdelitev bremena energetske krize, ocenjujejo analitiki Euronewsa.
Ob tem mora biti jasno, da posebni davek ne bo odpravil energetske odvisnosti Evrope. Lahko pa prepreči, da bi se izredne razmere sprevrgle v enostransko korist največjih energetskih družb. Ko milijoni Evropejcev zaradi dražjega goriva zategujejo pasove, je vprašanje pravične obdavčitve kriznih dobičkov več kot ekonomska razprava – je vprašanje odgovornosti do potrošnikov, še ugotavljajo strokovnjaki Euronewsa.
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗