Marta Kos: Paketnega vstopanja v Evropsko unijo ne bo več
Slovenija
Pogovor v Odmevih
5. november 2026 ob 22.53 • Ljubljana - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija
Zahodni Balkan je poln ran iz preteklosti, ki zelo vplivajo na to, kakšni so odnosi med državami danes in zlasti to seveda vpliva na to, da nekatere države ne morejo napredovati, je evropska komisarka Marta Kos komentirala širitev EU-ja.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Evropska komisija je objavila ocene o napredovanju držav, ki si želijo vstopiti v Evropsko unijo. V Odmevih je v pogovoru z Rosvito Pesek zadevo komentirala evropska komisarka za širitev Marta Kos.
Oglas
Srečali ste se s predstavniki Študentske liste po volitvah. Kakšen vtis ste dobili? Bodo v želji se približati čim prej Evropski uniji ugodili tudi takim zahtevam, kot so arhivi tajnih služb, za katere 30 let niso imeli razumevanja, ali bodo popuščali?
Novo srbsko vlado čakajo številni izzivi. Najprej jo morajo oblikovati. Obetamo si, in to so mi tudi povedali, da se najprej želijo ukvarjati z najbolj perečimi zadevami. Po njihovem mnenju so to vladavina prava, boj proti korupciji, neodvisni mediji, neodvisno sodstvo. To je zanje prioriteta, ne glede na to, da je to seveda tudi pomembni del pogajanj z Evropsko unijo. In tisto, kar ste rekli na začetku, da so najbolj nazadovali, zdaj že drugo leto zaporedoma. Pogovor je bil dober in mislim, da se zavedajo, kaj vse morajo storiti. Prve izjave njihovih voditeljev kažejo na to, da si želijo boljših sosedskih odnosov z vsemi državami, ki so nastale iz nekdanje Jugoslavije. Omenjali so, da si želijo tudi normalizacijo odnosov s Kosovom. Kot smo slišali, priznavajo genocid v Srebrenici. Skratka, nekaj signalov je, da bi se resno lahko lotili ne samo tem, ki so pomembne za razvoj Srbije, ampak tudi za soseščino in tudi za odnose s Slovenijo.
34 let je od teh mirovnih konferenc, ki so razglasile, da Jugoslavije ni več. Eno tako pomembnih vprašanj, kot so arhivi tajnih služb, ki ne bremenijo samo Slovenije, ki ne zanimajo samo Slovenije, ampak tudi druge države nekdanje Jugoslavije, še vedno ni rešeno. Kako vztrajen bo tu Bruselj in kdo mora biti bolj slovenska vlada?
Pogledati bo treba, kaj bo del pogajanj - in kaj kaj ni. Pravila, kaj spada v sam pogajalski proces, so zelo natančna. Gre za predvsem ta tehnični del. Seveda pa država kandidatka v procesu ne more napredovati, kot vidimo zdaj trenutno tudi na primeru med Hrvaško in Črno goro, če ne rešuje hkrati tudi odprtih bilateralnih vprašanj. Gre za način, na kak način se ta bilateralna vprašanja, ki niso vedno del pogajalskega procesa za vstop v Evropsko unijo, potem tudi tudi rešujejo. Poti so zelo različne. Zahodni Balkan je poln ran iz preteklosti, ki zelo vplivajo na to, kakšni so odnosi med državami danes in zlasti to seveda vpliva na to, da nekatere države ne morejo napredovati. Poglejmo Severno Makedonijo, ki je članica že od leta 2005 in pogajanj še sploh nismo mogli začeti.
Črno goro ste zelo pohvalili. Rekli ste, da bo verjetno prva, ki bo leta 2028 vstopila. Kje pa je potem sploh Srbija?
V našem širitvenem poročilu merimo širitvenem dvoje: eno je splošna pripravljenost za vstop v Evropsko unijo, kjer je Srbija med tistimi državami, ki so najbolj pripravljene, ker gre za celoten sklop od gospodarstva, ne samo recimo vladavine prava. Če pa samo merimo - in to je drugi kriterij - koliko je država napredovala v zadnjem letu, pa pri Srbiji vidimo, da je po tem nazadovanju bližje Gruziji in Turčiji kot pa Albaniji in pa Črni gori. Na tem področju bo morala Srbija veliko narediti in to je tudi tisto področje, zaradi katerega nekatere države članice niso dopustile odprtja tretjega pogajalskega sklopa, ne glede na to, da so tehnične pogoje v Srbiji izpolnili.
Kaj je zdaj s temi paketnimi pristopi? Ko je vstopila Slovenija, se je govorilo, koliko držav še, zdaj pa govorite o eni, dveh, treh ... Četrta je že nekje tam Ukrajina - bogve kdaj. Je zdaj s tem konec? Vsaka država se išče zase in vsaki se bo omogočilo pridružiti posebej?
Zelo prav ste ugotovili. Še posebej zadnje poročilo kaže, da je skupina desetih kandidatk na nek način razpadla v tri skupine. Imamo štiri najuspešnejše države, med katerimi so tudi razlike, recimo Črna Gora ali Ukrajina, potem imamo v drugi kategoriji Bosno in Hercegovino, Kosovo, Severno Makedonijo, ki praktično niso nič napredovale, in potem imamo skupino, ki sem jo omenila prej, v kateri je tudi Srbija, kjer so nazadovali. Paketnega vklapljanja vstopanja v Evropsko unijo več ne bo, takšna je tudi želja držav članic, ki upravljajo s celotnim procesom. Za tehničnega smo seveda odgovorni v Evropski komisiji. Kar pa zadeva politični, je pa jasno, kar naše članice govorijo: napredujejo lahko samo tiste države, ki dosegajo napredek, ki imajo usklajeno zunanjo in varnostno politiko z Evropsko unijo, ki spoštujejo evropske vrednote in še več je teh zahtev. Skratka, izjemno težko je danes. Poleg tega je recimo evropski pravni red v primerjavi s časom, ko je Slovenija bila kandidatka, tri in polkrat večji, obsežnejši tako in seveda tudi geopolitične razmere so popolnoma drugačne. Ko je Slovenija vstopala, je praktično cela Evropa, ni bilo države članice, ki bi temu nasprotovala. Danes pa, kot veste, imamo tudi države članice, ki se s širitvijo ne strinjajo preveč.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Slovenija,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗