Duška Godina: Razlika med sezonama ni podražitev, primerjajte letni strošek omrežnine za elektriko
Slovenija
Nova epizoda oddaje Ob osmih
5. november 2026 ob 14.30 • MMC RTV SLO, Radio Slovenija
Nov sistem obračuna se je izkazal za uspešnega, za povprečno gospodinjstvo bo letna omrežnina letos za 18 odstotkov nižja, pravi Duška Godina z Agencije za energijo. Za razvoj omrežja bo v prihodnjem desetletju potrebna milijarda manj.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Z novembrom smo že tretjič vstopili v višjo sezono obračunavanja omrežnine za elektriko po novem sistemu, ki po mnenju direktorice Agencije za energijo Duške Godina uspešno odgovarja na izzive elektrifikacije oziroma potrebne naložbe. Tarifne postavke v višji sezoni namreč spodbujajo k učinkoviti uporabi omrežja, je še ocenila za oddajo Ob osmih. Da bi ublažila prehod, je agencija že lani uvedla postopno zviševanje tarifne postavke za najdražji časovni blok, ki bo v letošnji sezoni za vse odjemalce znašala 70 odstotkov ciljne vrednosti. ''S tem bo učinek višje sezone nekoliko večji, kot je bil lani, a vendarle še vedno ne tako velik,'' dodaja.
Oglas
Agencija je ocenila učinke višje sezone, preveri jih lahko tudi vsak odjemalec
Agencija navaja primer povprečnega gospodinjskega odjemalca, ki se še ne ogreva z elektriko in ima letno povprečno porabo približno 4000 kilovatnih ur. Strošek višje sezone je zanj letos novembra višji za slabih 6 evrov, za november bo plačal približno 24 evrov iz naslova omrežnine. To so zneski brez DDV. V nižji sezoni, ki traja osem mesecev, od marca do oktobra, pa je letos plačal 12 evrov.
''Gre za razliko med nižjo in višjo sezono, vendar te razlike ne smemo razumeti kot podražitev, ključen je podatek o letnem strošku iz naslova omrežnine za tega odjemalca," opozarja Godina.
Ta povprečni gospodinjski odjemalec bo plačal na leto za dobrih 18 odstotkov manj omrežnine kot po prejšnji metodologiji, torej kot leta 2024. Razlog je, da so se zaradi podrobnih merilnih podatkov lahko približali dejanski uporabi omrežja in pravičneje porazdelili bremena med vse odjemalce glede na to, koliko obremenjujejo omrežje, dodaja.
Drugi primer je primer gospodinjskega odjemalca, ki se že ogreva s toplotno črpalko, a še nima sončne elektrarne in na leto porabi približno 9000 kilovatnih ur električne energije, dogovorjeno moč pa ima od 6 do 6,9 kilovata v odvisnosti od časovnega bloka. Ta bo za letošnji november plačal 4,8 evra več omrežnine, kot jo je plačal lani, ampak na leto 111 evrov manj, kot je plačal po stari metodologiji.
Na spletni strani agencije, Uro, in na portalu elektrodistribucijskih podjetij, Moj elektro, so sproti na voljo sveže informacije. Predvsem je pomemben tarifni semafor, kjer lahko odjemalci se preverijo, v katerem časovnem bloku so oz. v katerem obdobju dneva so z vidika uporabe omrežja, poudarja Godina.
Novi sistem omrežnin ni zavrl vlaganj v sončne elektrarne in ''ni zaprl nobenega podjetja''
Zaradi usmeritev v razogljičenje imamo vedno več toplotnih črpalk, električnih avtomobilov, sončnih elektrarn ... Nikakor ni nov obračun omrežnin zavrl rasti naložb v sončne elektrarne, kritikom odgovarja Duška Godina. ''Nižji prirast sončnih elektrarn v tem letu v primerjavi z minulimi leti je posledica ukinitve sistema NET metering. Ta je tistim lastnikom sončnih elektrarn, ki so bili vključen vanj, omogočal zelo velike prihranke, hkrati pa je vodil v neupravičeno socializacijo.''
Odprava NET meteringa po njeni oceni odjemalce, ki se odločijo za nakup sončne elektrarne, res spodbuja tudi k nakupu hranilnika, vendar si mora vsak sam izračunati ali oziroma kdaj se mu to res izplača. Pri tem mora upoštevati podatke o svoji porabi, porabnikih, oceniti velikost hranilnika in podobno.
Ob uvedbi novega sistema so gospodarski odjemalci opozarjali na nesorazmerne učinke in vpliv na konkurenčnost. Na vprašanje, ali imajo energetsko intenzivna podjetja pri nas še prihodnost, Duška Godina odgovarja, da se bojazni niso uresničile. Omrežnina predstavlja tako majhen delež končnega stroška oskrbe z energijo, da prenova obračuna omrežnine ni poslabšala konkurenčnega položaja, pravi. Ocenjuje celo nasprotno: da spadamo med države, ki imajo prav v tej skupini intenzivne industrije eno od najnižjih omrežnin v Evropi. Omrežnina predstavlja približno od 5 do 6 odstotkov končnega stroška energije, dodaja, ključni izziv je cena nabave, zakupa elektrike.
''Veseli smo, da se niti eno podjetje, kljub res številnim kritikom, ni zaprlo zaradi omrežnine in novega obračuna, dejstvo pa je, da cene energije lahko vplivajo na njihov konkurenčni položaj v prihodnosti,'' pravi direktorica Agencije za energijo.
Za slovensko elektroenergetsko omrežje je ključno vprašanje, ali bodo omrežnine zagotovile dovolj sredstev za vzdrževanje in razvoj. Duška Godina potrjuje, da so za letos pričakovali 370 milijonov evrov, a bodo prilivi zaradi postopnega uvajanja nekoliko nižji. Poslovanje in naložbe ne bodo prizadeti, saj bodo izpad pri omrežninah med drugim nadomestili prihodki Elesa iz avkcij za čezmejne prenosne zmogljivosti, ki so v zadnjih letih zelo velike.
Pri dolgoročnih načrtih splošna ocena ostaja, da bo treba za razvoj nameniti dvakrat več sredstev kot pred pospešeno elektrifikacijo. Elektrooperaterji razvojne načrte vsaki dve leti posodobijo in novi osnutki kažejo zanimivo sliko.
''Poraba električne energije se ne viša tako zelo, kot je bilo načrtovano z Nacionalnim energetskim in podnebnim načrtom. Razvojni načrti, ki jih imamo na mizi in jih še presojamo, v prihodnjih desetih letih za distribucijsko omrežje predvidevajo slabo milijardo manj potrebnih sredstev, kot je bilo v preteklih načrtih,'' pravi Duška Godina.
A ne glede na to bodo za razvijanje omrežja, ki je hrbtenica zelenega prehoda, potrebna višja sredstva in v prihodnosti se bo morala višati tudi omrežnina. Tudi nižanja cene elektrike ni pričakovati, smo v trendu rasti, je za oddajo Ob osmih še ocenila direktorica Agencije za energijo, o konkretnih številkah pa ni želela špekulirati.
Naročite se na podkast Ob osmih in poslušajte tudi druge epizode!
Oglas
内容来自 MMC RTV - Slovenija,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗