Vlada podpira Svobodin predlog za davčno razbremenitev srednjega razreda

Slovenija

Svoboda pričakuje, da se bo izpad prihodkov povrnil zaradi gospodarske rasti

5. november 2026 ob 16.55 • Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

Vlada podpira predlog poslancev Svobode za davčno razbremenitev srednjega razreda, si bo pa prizadevala za rešitve s širšo podporo. Predlog bi sicer po izračunih vlade povzročil za slabih 600 milijonov evrov izpada prihodkov.

Foto: Shutterstock
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Svoboda je predlog javnosti ponudila kot alternativo davčnim predlogom v zakonu o intervencijskih ukrepih za razvoj Slovenije, o katerem bo 6. decembra potekal naknadni zakonodajni referendum in ki mu v opoziciji kot celoti nasprotujejo. Predlagane so spremembe na segmentu splošne dohodninske olajšave, dodatne splošne olajšave, lestvice za odmero dohodnine, usklajevanja lestvice in davčnih olajšav.

Oglas

Vlada ocenjuje, da bi predlog zakona v letu 2027 povzročil izpad javnofinančnih prihodkov od dohodnine v znesku približno 700 milijonov evrov, od tega največji del zaradi višje splošne olajšave na 6500 evrov (približno 240 milijonov evrov). Zaradi višjega razpoložljivega dohodka gospodinjstev pa vlada pričakuje dodatne prihodke od DDV-ja v vrednosti 40 milijonov evrov in približno 115 milijonov evrov dodatnih prihodkov od drugih davkov ter prispevkov. Skupni neto javnofinančni izpad je tako v prvem letu ocenjen na 545 milijonov evrov.

Svoboda pričakuje, da se bo izpad povrnil zaradi gospodarske rasti

Svoboda v predlogu pričakuje, da bi se proračunski izpad v obdobju od petih do desetih let zaradi višje gospodarske rasti, večje zaposlenosti, rasti plač, povečane potrošnje in investicij postopoma zmanjšal ter se v celoti nevtraliziral. Vlada se sicer strinja, da bodo dinamični učinki dolgoročno prispevali k delnemu zmanjšanju neposrednega javnofinančnega izpada, mora pa biti razbremenitev dela vseeno vzdržno umeščena v javnofinančni okvir, rast javnofinančnih izdatkov pa je treba omejiti.

Istočasno vlada spominja, da se Slovenija po merilu obremenitve plač na mednarodnih lestvicah uvršča med države z največjo obremenitvijo, to pa lahko negativno vpliva na strošek dela in posledično na privlačnost slovenskega gospodarstva oziroma širšega prostora.
Vlada se zaveda, da morata tudi sistem davkov in prispevkov podpirati konkurenčnost gospodarstva, rast produktivnosti ter privabljanje usposobljenih kadrov. Ker je razbremenitev dela ena od ključnih zavez koalicijske pogodbe trenutne vladne koalicije, vlada cilj razbremenitve dela deli.

Predlog zakona sicer posega le v del ukrepov, ki jih predvideva koalicijska pogodba. Pri tem so navedli ukinitev 50-odstotnega dohodninskega razreda in njegovo združitev z zgornjim razredom na enotno stopnjo 40 odstotkov, posebno olajšavo za mlade do 29 let v vrednosti 3000 evrov in uvedbo družinske dohodnine.

"Kljub temu pa je pot, ki jo nakazuje predlog zakona, začrtana v pravo smer. Vlada predloga ne presoja z vidika predlagatelja, temveč z vidika vsebine," je ministrstvo za finance zapisalo v sporočilu po današnji seji vlade.

Vlada tako predlog zakona v delu, ki obravnava ukrepe za razbremenitev dela, podpira in ga bo, kot napovedujejo na ministrstvu, v zakonodajnem postopku dopolnila skladno s koalicijsko pogodbo.

Vlada si bo obenem prizadevala, da bodo spremembe v DZ-ju sprejete s širšo podporo in ne le s tesno večino. Dogovor o razbremenitvi dela, ki bo deležen širše podpore, je lahko po oceni vlade tudi prvi korak k morebitnemu dogovoru o t. i. davčnem sidru oz. ustavni omejitvi, koliko v deležu BDP-ja lahko država pobere od gospodarstva in prebivalstva z davki in prispevki.

Podporo Svobodinemu predlogu je v zadnjih tednih v izjavah večkrat nakazal tudi premier Janez Janša.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Slovenija,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅