Gibanje Svoboda: Vlada naj do 12. novembra popravi proračunske dokumente
Slovenija
Seja vlade v senci
5. november 2026 ob 18.17 • Zadnji poseg: 5. november 2026 ob 18.36 • Ljubljana - MMC RTV SLO, STA
Proračunski dokumenti, ki jih je pripravila vlada, utegnejo po mnenju Gibanja Svoboda usodno vplivati na javnofinančni položaj Slovenije in na položaj slovenske družbe. Zato zahtevajo, da jih vlada popravi in pokaže stvaren javnofinančni položaj države.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Kljub povečanju gospodarske rasti in proračunskih prihodkov se proračunska luknja povečuje, so izpostavili v Gibanju Svoboda in dodali, da niti rebalans za letos niti predloga proračunov za leti 2027 in 2028 ne vsebujejo ustreznih ukrepov za zmanjšanje te luknje. Predvideva se rez izdatkov za izobraževanje, zdravstvo in socialno varnost, so opozorili.
Oglas
Dokumenti med drugim ne upoštevajo dodatnih negativnih učinkov intervencijskega zakona, so še zapisali v Svobodi. Spomnili so, da bi zakon po oceni fiskalnega sveta saldo poslabšal za približno 1,2 milijarde evrov oziroma 1,5 odstotka BDP-ja, trajno za približno 0,7 odstotka BDP-ja, javni dolg pa bi bil po desetih letih za približno osem odstotnih točk BDP-ja višji. V proračunih ta učinek ni upoštevan z nobenim zneskom, splošna proračunska rezervacija za leto 2027 pa znaša pet milijonov evrov, so izpostavili.
Njihova vlada v senci od vlade zahteva, da nemudoma popravi proračunske dokumente, odpravi nepojasnjene postavke v njih, pokaže stvaren javnofinančni položaj države in predstavi ukrepe za znižanje primanjkljaja. To naj stori do 12. novembra, saj bo odbor za finance DZ-ja proračunska dokumenta za leti 2027 in 2028 predvidoma obravnaval 13. in 14. novembra, nato bo sledilo glasovanje v DZ-ju. "Dokler ti podatki niso objavljeni, o proračunih za leti 2027 in 2028 ni mogoče odgovorno odločati," so izpostavili v Svobodi.
"Ti proračuni zelo jasno kažejo namere sedanje Janševe koalicije. Na eni strani izrazito povečevanje denarja za nakupe orožja v tujini, na drugi strani ta denar vzamejo šolstvu, javnemu zdravstvu in družinam. To je tisto, kar je pravi obraz Janševe politike. Danes ga vidimo vsi in danes vemo, da od njihovih sladkih besed ljudje ne bodo imeli nič. Najhuje pri vsem pa je, da intervencijski zakon, zakon za razkroj Slovenije, v teh proračunih sploh ni upoštevan," je dejal predsednik Svobode Robert Golob.
Njihova vlada v senci sicer ne nasprotuje razbremenitvi dela in ne nasprotuje razvojni kapici kot taki. Strinjajo se, da so najvišji prejemki iz dela visoko obremenjeni, a se jim zdi sporna rešitev. "Nasprotujemo pragu z ostrim rezom pri 7500 evrov bruto, nad katerim se prispevki ne plačujejo več, saj ta zasnova ustvari skok v obremenitvi in zgreši skupino, s katero se utemeljuje. Na to opozarjajo tudi podporniki zakona, ki prag ocenjujejo kot previsoko postavljen," so zapisali.
Naklonjeni so tudi degresivni zasnovi, pri kateri se prispevna stopnja nad določeno mejo postopno znižuje po razredih in nikjer ne pade na nič, podobno kot to po razredih ureja Španija. "Tak ukrep pa mora biti dogovor socialnih partnerjev, sprejet na podlagi objavljene analize plačne strukture in objavljenega izračuna davčnega izpada ter nadomestnega vira. Predlagani ukrep ne izpolnjuje nobenega od teh pogojev," so zapisali.
Golob je tudi pozval k odločni zavrnitvi intervencijskega zakona na referendumu, ki bo 6. decembra.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Slovenija,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗