Soočenje kandidatov za župana Mestne občine Maribor

Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Deset dni je še do lokalnih volitev. Mestna občina Maribor bo zagotovo dobila novo vodstvo, saj se dozdajšnji župan Saša Arsenovič ni odločil za ponovno kandidaturo.

Oglas

Za vodenje občine se poteguje 10 kandidatov, ki jih bosta na soočenju gostila Jasmina Gregorec Kozole in Janez Krušič.

Kandidati za župana Mestne občine Maribor so: Katja Koren (Demokrati, SDS, NSi, Fokus) Matevž Frangež (SD, Levica ter Lista kolesarjev in pešcev), Andrej Matvoz (Svoboda), Igor Jurišič (Stranka mladih - Zeleni Evrope), Matej Vodopivec (LPR), Vincenc Gajser (Stranka slovenskega naroda), Aleš Ernecl (Stranka Straža), Mitja Zgoznik (Resnica), Bor Greiner in Andrej Bauman, ki sta vložila kandidaturo s podpisi.


Deset kandidatov je sprva odgovarjalo na vprašanje zakaj kandidirajo za župana Maribora in zakaj naj volivci izberejo prav njih.

Matej Vodopivec pravi, da mu je štiriletni mandat omogočil dober vpogled v potrebe krajanov in delovanje lokalne skupnosti. Ob tem poudarja pomen sodelovanja z mestom ter poznavanja prioritet prebivalcev. "Kot predsednik mestne četrti Studenci sem v štirih letih opazil vse, kar se da izboljšati. Spoznal sem, kaj pomeni mestna četrt, sodelovanje z mestom in kakšne so prioritete prebivalcev,« je dejal. Dodal je, da se v Listi za pravičen razvoj mestnih četrti in krajevnih skupnosti za enakomeren razvoj lokalnih skupnosti zavzemajo že 20 let."

Andrej Bauman poudarja, da ima za vodenje Maribora pomembne izkušnje tako iz gospodarstva kot lokalne politike. V 25 letih dela je pridobil znanje na različnih področjih, zadnja štiri leta pa je deloval tudi v mestnem svetu. "Imam 25-letne izkušnje z različnih področij, tudi korporativnega. Zadnja štiri leta sem sedel v mestnem svetu, kjer sem pridobil številne izkušnje in zelo dober vpogled v delovanje občinskega sistema," je dejal. Dodal je, da mu prav to omogoča, da bi lahko delo župana prevzel brez uvajalnega obdobja. Ob tem je izpostavil tudi ekipo sodelavcev, s katero želi uresničevati zastavljene cilje.

Andrej Matvoz meni, da mora Maribor postati mesto enakomernega razvoja, ki bo mladim ponujalo priložnosti, starejšim kakovostno druženje, vsem generacijam pa dobre pogoje za življenje. "Za kandidaturo sem se odločil, ker imam strokovne izkušnje, voljo in željo. Poznam ustroj delovanja države, spoznam se na javne finance in upravljanje zahtevnih sistemov," je dejal. Prepričan je, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami prispeva k učinkovitemu vodenju občine ter nadaljnjemu razvoju Maribora.

Matej Zgoznik pravi, da se je za vstop v politiko odločil zaradi nezadovoljstva nad dogajanjem v političnem prostoru in želje po drugačnem pristopu k vodenju občine. "V politiko sem se podal zato, ker želim ljudem pokazati, da še obstajajo kandidati, ki si iskreno želijo nekaj boljšega za ljudi. Občina mora delovati transparentno in odgovorno," je dejal. Prepričan je, da je večja odprtost pri sprejemanju odločitev ključna za krepitev zaupanja občanov v lokalno oblast.

Vincenc Gajser poudarja, da ga je za kandidaturo spodbudila želja po boljšem razvoju mesta in vrnitvi zaupanja občanov v lokalno oblast. Kot vojni veteran izpostavlja tudi svojo predanost skupnim vrednotam in odgovornosti do skupnosti. "Borili smo se za Slovence, za slovenski narod in za boljši jutri. V zadnjih letih pa so ljudje izgubili zaupanje v vodenje mesta, zaradi česar Maribor stagnira," je dejal. Prepričan je, da mesto potrebuje novo energijo, jasne cilje in učinkovitejše vodenje, ki bo ustavilo zaostajanje ter spodbudilo razvoj.

Matevž Frangež pravi, da kandidature sprva ni načrtoval, vendar se je zanjo odločil zaradi skupne vizije in sodelovanja političnih partnerjev v Zavezništvu za novi Maribor. "Oblikovala se je skupna energija in skupna vizija za novi Maribor, ki smo jo zasnovali v zavezništvu Levica, Lista kolesarjev in pešcev ter Socialni demokrati," je dejal. Ob tem je poudaril, da mesto potrebuje predvsem gospodarski preboj, pri čemer verjame, da lahko s svojim znanjem in izkušnjami prispeva k uresničitvi zastavljenih ciljev.

Aleš Ernecl pravi, da kandidature sprva ni načrtoval, vendar se je zanjo odločil na pobudo stranke Straža. Kot prednost izpostavlja dejstvo, da v lokalno politiko vstopa kot nekdo zunaj ustaljenih političnih struktur. "Menim, da razvoj Maribora že desetletja zaznamujejo iste politične delitve, zato je potreben drugačen pristop," je dejal. Ob tem poudarja, da želi v politični prostor prinesti nov narativ in sveže poglede na razvoj mesta ter njegove prihodnje izzive.

Katja Koren poudarja, da jo z Mariborom povezuje močna osebna vez, saj je kot športnica izkusila, kaj pomeni ponosno zastopati svoje mesto. Danes želi z izkušnjami in znanjem prispevati k njegovemu razvoju. Maribor imam rada. "Kot športnica sem občutila, kako je, ko si ponosen na svoje mesto in ko ti mesto veliko da. Zdaj, ko sem pridobila dodatne izkušnje in znanja, sem pripravljena, da mu nekaj vrnem," je dejala. Ob tem izpostavlja, da ima voljo prevzeti odgovornost za vodenje mesta in doseganje konkretnih rezultatov za občane.

Igor Jurišič poudarja, da so v stranki Mladi zeleni Evrope pripravili program, osredotočen na pet ključnih področij: promet, okolje, mlade, društva in zavode ter gospodarstvo. Prepričan je, da ima za vodenje mesta potrebne izkušnje in sposobnosti. "Znam razmišljati izven okvirjev, reševati težave in povezovati ljudi," je dejal. Kot primer svoje vztrajnosti in učinkovitosti izpostavlja prizadevanja za ukinitev vinjete na mariborski obvoznici, po kateri se vozniki že več let lahko vozijo brez nakupa vinjete. Po njegovem mnenju mesto potrebuje praktične rešitve in sodelovanje pri njihovem uresničevanju.

Bor Greiner poudarja, da želi mesto vrniti njegovim prebivalcem ter v lokalno politiko prenesti izkušnje iz gospodarstva in medijskega okolja. Pri tem izpostavlja drugačen pristop k upravljanju občine. "Ponujam 30 let izkušenj iz gospodarstva in medijskega sveta. Želim si lažjega življenja za občane in drugačne vrste upravljanja mesta," je dejal. Kot ključne vrednote svojega delovanja navaja poštenost, transparentnost in večjo vključenost meščanov v odločanje o prihodnosti Maribora.

Maribor se sooča z več prometnimi težavami, od pomanjkanja parkirišč do premalo učinkovitega mestnega potniškega prometa, do vprašanja dostopnosti mestnega središča, tudi pravega sistema parkiraj in pelji ni. Kaj bi bila prva prioriteta kandidatov za župana pri urejanju prometa?

Matej Vodopivec meni, da je med največjimi izzivi Maribora trenutno prometna ureditev, saj so se v zadnjih letih prometni zastoji po njegovih besedah močno povečali. Ob tem poudarja, da mora mesto pred prenovo javnih površin najprej poskrbeti za ustrezne parkirne zmogljivosti. "Vsako prenovo mesta pozdravljam, vendar je treba pred tem zagotoviti dovolj parkirišč, predvsem za prebivalce," je dejal. Opozarja, da morajo biti rešitve prilagojene potrebam stanovalcev mestnega središča in ne zgolj obiskovalcev. Izpostavlja tudi potrebo po večjih vlaganjih v infrastrukturo po vseh mestnih četrtih in krajevnih skupnostih. Po njegovem mnenju razvoj mesta ne sme biti osredotočen le na center, temveč mora zajeti tudi ureditev cest in drugih projektov v lokalnih skupnostih po celotnem Mariboru.

Andrej Bauman poudarja, da prometnih ureditev v središču Maribora ne bi spreminjal, dokler občanom ne bi zagotovili ustreznih alternativ. Med prioritetami izpostavlja gradnjo garažne hiše v bližini centra ter izboljšanje prometne infrastrukture. "Prometnega režima v centru mesta ne bomo spreminjali, dokler ne bomo našli ustreznih alternativ. Garažna hiša v neposredni bližini mesta je nujno potrebna," je dejal. Ob tem meni, da je treba pregledati tudi ureditev con 30 in zagotoviti, da te predvsem prispevajo k večji varnosti otrok v okolici vrtcev in šol. Za dolgoročne prometne rešitve pa po njegovem mnenju Maribor potrebuje tudi pomoč države. Med ključnimi projekti navaja pospešitev gradnje južne in zahodne obvoznice ter boljše prometne povezave med posameznimi deli mesta.

Andrej Matvoz meni, da prometnih izzivov v Mariboru ni mogoče rešiti z enim samim ukrepom, temveč s premišljenim pristopom, ki vključuje cestno infrastrukturo, parkirišča in javni prevoz. "Promet je treba urejati v več korakih skupaj in premišljeno," je dejal. Med predlaganimi rešitvami izpostavlja ureditev dodatnih parkirnih zmogljivosti, med drugim pri občinski stavbi in na območju Ruške ceste, ter iskanje ustreznih rešitev za stanovalce v mestnem središču. Ob tem poudarja tudi pomen posodobitve javnega potniškega prometa. Zavzema se za pregled avtobusnih linij, uvedbo prilagodljivih voznih redov ob večjih prireditvah ter širitev sistema parkiraj in se pelji (P&R). Med ključnimi infrastrukturnimi projekti pa izpostavlja tudi čim hitrejšo izgradnjo južne obvoznice.

Matej Zgoznik izpostavlja, da Maribor potrebuje celovito prometno strategijo, ki bo zmanjšala gnečo v mestnem središču in izboljšala mobilnost prebivalcev. Med ključnimi ukrepi izpostavlja ureditev večjih parkirišč na obrobju mesta ter prednost za javni potniški promet. "Vzpostaviti je treba velika parkirišča izven mesta in omogočiti hitrejši dostop avtobusov do centra z rumenimi pasovi," je dejal. Zavzema se tudi za gradnjo novih krožnih križišč in podhodov za pešce, saj meni, da mora biti varnost pešcev med glavnimi prometnimi prioritetami. Opozarja tudi na pomanjkanje parkirnih mest v središču Maribora. Po njegovih besedah se številni stanovalci kljub dovolilnicam vsakodnevno srečujejo s težavami pri parkiranju, zato mesto potrebuje dodatne parkirne zmogljivosti tudi v centru.

Vincenc Gajser poudarja, da bi moral Maribor pri urejanju prometa slediti zgledom evropskih mest, kjer prometne rešitve pripravljajo strokovnjaki in jih izvajajo načrtno ter dolgoročno. "V številnih evropskih mestih so promet uredili tako, da je mobilnost učinkovita za vse udeležence," je dejal. Ob tem opozarja, da občani od politike pričakujejo konkretne rezultate, ne le predvolilnih obljub. Po njegovem mnenju je treba prometne izzive reševati celovito, pri čemer izpostavlja pomen dobro organiziranega javnega prevoza in trajnostnih oblik mobilnosti. Kot primer navaja tudi visoko uporabo koles v nekaterih sosednjih državah, kar bi lahko bil zgled tudi za razvoj prometa v Mariboru.

Matevž Frangež meni, da je zaprtje zgodovinskega središča Maribora za promet primerna odločitev, vendar bi jo moralo spremljati zagotavljanje zadostnih parkirnih zmogljivosti. Zato predlaga tako takojšnje kot dolgoročne ukrepe za izboljšanje prometne ureditve. "Kratkoročno je treba organizirati začasna parkirišča ob centru mesta, s katerimi bi olajšali trenutne težave s parkiranjem," je dejal. Med možnimi lokacijami omenja območje ob občinski stavbi in ploščad pri južni tribuni Ljudskega vrta. Ob tem poudarja, da je prometne zastoje mogoče zmanjšati tudi s pametnimi križišči, krožišči in drugimi manjšimi prometnimi posegi. Dolgoročno pa se zavzema za gradnjo garažnih hiš, tako pri Ljudskem vrtu kot na drugih lokacijah ob robu mestnega središča, ki bi izboljšale dostopnost centra in razbremenile promet.

Aleš Ernecl je povedal, da je treba pred iskanjem novih prometnih rešitev najprej preveriti dosedanje odločitve mestnih oblasti in njihove posledice. Po njegovem mnenju so nekateri načrtovani posegi v prometno ureditev nelogični in slabo usklajeni z razvojnimi projekti mesta. "Obvoznice, garažne hiše in javni promet so pomembni, vendar je treba najprej pregledati, katere odločitve in projekti so pripeljali do trenutnega stanja," je dejal. Kot primer navaja načrte za dodatno zapiranje mestnega središča za promet ob hkratnem pomanjkanju parkirnih mest in odpiranju novih javnih ustanov v centru. Po njegovem mnenju mora mesto pred nadaljnjimi posegi temeljito oceniti učinke obstoječih prometnih ureditev ter pripraviti rešitve, ki bodo prebivalcem zagotovile ustrezno dostopnost in parkirne zmogljivosti.

Katja Koren meni, da je ohranitev zaprtega mestnega jedra smiselna, vendar mora občina hkrati zagotoviti ustrezne rešitve za parkiranje prebivalcev in podjetnikov v središču mesta. "Ljudje se vsakodnevno srečujejo s pomanjkanjem parkirišč, vendar se mi zdi trenutna ureditev zaprtega mestnega jedra smiselna," je dejala. Ob tem poudarja, da je treba izboljšati sistem dovolilnic in dostopa za stanovalce ter lastnike lokalov v centru. Po njenih besedah težave s parkiranjem niso omejene le na mestno središče, temveč so vse izrazitejše tudi v stanovanjskih soseskah. Med kratkoročnimi ukrepi predlaga sodelovanje s trgovskimi centri in poslovnimi objekti za uporabo parkirišč v večernem in nočnem času, dolgoročno pa podpira gradnjo novih parkirnih zmogljivosti. Ob tem izpostavlja tudi potrebo po pretočnem in varnem prometu, saj so mariborske vpadnice ob prometnih konicah pogosto močno obremenjene.

Igor Jurišič pravi, da prometnega kaosa in pomanjkanja parkirišč v Mariboru ni povzročilo zgolj povečanje števila avtomobilov, temveč tudi neustrezna prometna politika občine. Po njegovem mnenju so potrebne premišljene in dosledne rešitve. "Povečanje prometa in pomanjkanje parkirišč nista le posledica več avtomobilov, ampak tudi napačnih odločitev občine," je dejal. Kot eno od prioritet izpostavlja ureditev Koroške ceste v skladu z obstoječim konceptom skupnega prometnega prostora ter odpravo neskladij v prometnem režimu. Ob tem predlaga uvedbo prvih 90 minut brezplačnega parkiranja v mestnem središču, s čimer bi po njegovem mnenju spodbudili več obiskovalcev in vrnili del aktivnosti iz nakupovalnih središč nazaj v center Maribora.

Bor Greiner je dejal, da so bile številne prometne odločitve v Mariboru sprejete brez zadostnega vključevanja občanov. Po njegovem prepričanju mora mesto pri prihodnjih posegih več pozornosti nameniti potrebam prebivalcev in osnovni prometni infrastrukturi. "Ljudem se ne sme vsiljevati rešitev, ne da bi jih prej vprašali za mnenje," je dejal. Ob tem opozarja na slabo vzdrževane ceste in meni, da bi morala občina več sredstev nameniti komunalni infrastrukturi. Kot ključne prometne projekte izpostavlja izgradnjo obvoznice, ureditev notranjih prometnih povezav ter gradnjo novih garažnih hiš. Po njegovem mnenju bi morala biti med prvimi realizirana garažna hiša pri Ljudskem vrtu, saj bi pomembno prispevala k reševanju težav s parkiranjem v mestnem središču.

Tretje vprašanje je bilo povezano z gospodarstvom oz. kaj konkretno bi lahko Maribor danes ponudil resnemu investitorju, katero lokacijo, katere spodbude in kakšne investitorje naj sploh išče.

Matej Vodopivec opozarja, da razvojni projekti pogosto napredujejo prepočasi, medtem ko Maribor izgublja priložnosti za nova delovna mesta. Po njegovem mnenju se preveč govori o velikih projektih, katerih učinki bodo vidni šele čez več let. "Ne moremo govoriti zgolj o projektih, ki bodo rezultate prinesli čez deset ali petnajst let, medtem ko delovna mesta izgubljamo že danes," je dejal. Kot primer je navedel lokalna podjetja in dejavnosti, kjer bi bilo mogoče hitreje ustvarjati nova delovna mesta. Ob tem poudarja, da ima Maribor pomembne razvojne potenciale tudi v lesarstvu in drugih panogah, ki že imajo tradicijo in ustrezno izobraževalno podporo. Po njegovem mnenju bi moralo mesto te priložnosti bistveno bolj izkoristiti.

Andrej Bauman meni, da mora Maribor prevzeti vodilno razvojno vlogo v regiji, pri tem pa tesneje sodelovati z državo. Pozdravlja prihod Ministrstva za regionalni razvoj in poudarja pomen dolgoročnega načrtovanja. "Maribor mora biti kot največje mesto v regiji in mesto z dvema univerzama gonilna sila razvoja," je dejal. Po njegovem mnenju mestu trenutno primanjkuje ustreznih zemljišč za večje investicije, zato se zavzema za vzpostavitev strateških gospodarskih con ob avtocestnih povezavah. Poudarja, da mora občina resnim investitorjem zagotoviti ustrezne pogoje za poslovanje, zlasti tistim, ki prinašajo nova delovna mesta ter vlagajo v raziskave in razvoj. Prepričan je, da ima Maribor dovolj znanja in kakovostnih kadrov, vendar je treba zagotoviti ustrezno infrastrukturo za gospodarski preboj.

Andrej Matvoz opozarja, da hitrih rešitev za gospodarski razvoj ni. Po njegovem mnenju je za privabljanje podjetij in zadržanje mladih najprej treba ustvariti kakovostno okolje za življenje in delo. "Za uspešno gospodarstvo potrebujemo dobre prometne povezave, vrtce, šole ter tesnejše sodelovanje med podjetji, univerzo in razvojnimi institucijami," je dejal. Kot eno izmed zanimivih idej omenja vzpostavitev "virtualne tovarne", kjer bi občina zagotovila prostore, podjetja pa opremo za razvoj in preizkušanje novih idej mladih. Meni tudi, da razvoj mesta ne sme temeljiti le na visokotehnoloških panogah. Po njegovem mnenju je treba ohraniti tudi obrtnike, gostince in druge manjše podjetnike, ki pomembno prispevajo k gospodarski in družbeni živosti Maribora.

Matej Zgoznik meni, da mora občina postati partner gospodarstvu in ne dodatna administrativna ovira. Po njegovem mnenju je za razvoj mesta ključno tudi ustvarjanje pogojev, ki bodo mlade zadržali v Mariboru. "Občina mora biti podaljšana roka podjetjem in gospodarstvenikom, ne pa ena izmed ovir pri njihovem delu," je dejal. Opozarja, da mladi vse težje pridejo do stanovanj, zato se zavzema za dostopnejša najemna stanovanja in lažji dostop do stanovanjskih kreditov. Po njegovem mnenju je treba mladim omogočiti, da si v Mariboru ustvarijo življenje in kariero, saj mesto sicer izgublja kader, ki odhaja v večja središča doma in v tujini.

Vincenc Gajser je poudaril, da je za ohranitev mladih v Mariboru ključno zagotoviti kakovostna delovna mesta in boljše poklicne priložnosti. Po njegovem mnenju samo izobraževanje ni dovolj, če mladi po koncu šolanja ne vidijo možnosti za svojo prihodnost v domačem okolju. "Mladi bodo ostali v Mariboru le, če bodo imeli možnost dobre zaposlitve in osebnega razvoja," je dejal in opozaril, da številni po končanem izobraževanju odhajajo drugam, ker doma ne najdejo dovolj privlačnih kariernih priložnosti. Kot enega ključnih izzivov izpostavlja zadrževanje mladih kadrov in ustvarjanje pogojev, ki bodo omogočali dolgoročen razvoj ter večjo gospodarsko privlačnost mesta.

Matevž Frangež je opomnil, da je eden največjih izzivov Maribora pomanjkanje priložnosti za mlade in visoko izobražene kadre. Po njegovem mnenju sedanji razvojni model ne omogoča dovolj kakovostnih delovnih mest, zato številni mladi odhajajo v tujino ali druge slovenske regije. "Mariborska pamet in talent imata v mestu premalo priložnosti, zato mladi odhajajo drugam," je dejal. Navedel je, da Podravje zaostaja pri vlaganjih v raziskave in razvoj, kar zavira nastanek novih visokotehnoloških delovnih mest. Kot rešitev predlaga vzpostavitev tehnološkega parka, razvoj območja ob mariborskem letališču ter podporo inovativnim podjetjem in zagonskim podjetjem. Po njegovem mnenju mora Maribor postati privlačno okolje za nove tehnologije, razvoj in podjetništvo, če želi zadržati mlade ter privabiti nove kadre.

Aleš Ernecl meni, da Maribor ključnih razvojnih izzivov ne more rešiti sam, temveč so za večje spremembe potrebni ukrepi na ravni države. Po njegovem mnenju mesto brez sistemske podpore težko dohiteva razvoj drugih središč. "Maribor se sam ne more izvleči iz težav brez ustrezne podpore centralne oblasti," je dejal. Pri tem podpira razprave o posebnih razvojnih ukrepih za mesto, ki bi jih morala zagotoviti država. Ob tem opozarja, da je treba razvojne projekte presojati previdno in v javnem interesu. Prepričan je, da mora biti cilj razvojnih politik predvsem izboljšanje življenjskih pogojev prebivalcev in dolgoročna krepitev položaja Maribora.

Katja Koren meni, da ima Maribor velik razvojni potencial, vendar mora za privabljanje novih podjetij in investitorjev ponuditi ugodno poslovno okolje. Po njenem mnenju so ključni dobro plačana delovna mesta, manj birokracije in aktivna podpora občine. "Podjetjem in investitorjem moramo ponuditi ustrezen prostor, enostavnejše postopke ter podporo občine," je dejala in poudarila, da je treba pomagati tudi podjetjem, ki v Mariboru že delujejo in se želijo širiti ter ustvarjati nova delovna mesta. Kot eno od razvojnih priložnosti izpostavlja tudi turizem. Po njenem mnenju ima Maribor na tem področju še precej neizkoriščenega potenciala, ki bi ga bilo mogoče s premišljenim razvojem še dodatno okrepiti.

Igor Jurišič poudarja, da je gospodarstvo ena ključnih programskih točk stranke Mladi zeleni Evrope. Po njegovem mnenju mora Maribor investitorjem ponuditi celovito podporo, od informacij o razpoložljivih zemljiščih do podatkov o ustreznih kadrih. "Investitorji morajo na enem mestu dobiti vse informacije, ki jih potrebujejo, še posebej o kadrih, ki so na voljo v Mariboru," je dejal. Ob tem izpostavlja pomen povezovanja gospodarstva z univerzo in izobraževalnimi ustanovami. Pri razvoju gospodarstva se zavzema za prednostno uporabo degradiranih območij in obstoječih objektov pred posegi na nova zemljišča. Po njegovih besedah bi moral Maribor privabljati predvsem trajnostno naravnana podjetja z višjo dodano vrednostjo, ki bodo ustvarjala kakovostna delovna mesta.

Bor Greiner meni, da Maribor razvojnih izzivov ne more reševati sam, temveč mora nastopati kot gospodarsko in prometno središče širše regije. Po njegovem prepričanju so za razvoj mesta ključni projekti, povezani z mariborskim letališčem in prometnimi povezavami. "Maribor mora prevzeti vlogo prestolnice regije in skupaj z okolico ustvariti pogoje za gospodarski razvoj," je dejal in poudaril, da mesto potrebuje več podpore države pri uresničevanju razvojnih projektov. Po njegovem mnenju pa Maribor ne sme zgolj čakati na pomoč od zunaj. Opozarja, da mesto še vedno občuti posledice propada industrije iz preteklih desetletij, zato mora bolj odločno zastopati svoje interese in si prizadevati za odpravo razvojnega zaostanka.

Kako se spopasti z dolgom, ki je visoko narastel?

Vprašanje je kandidatom postavil strokovnjak za lokalno samoupravo in javne finance doktor Boštjan Brezovnik: "Ob skoraj 100-milijonskem dolgu občinskega proračuna in pa skoraj 124-milijonskem skupnem dolgu z javnimi podjetji, javnimi zavodi, ki so v lasti ali soustanoviteljstvu Mestne občine Maribor, me zanima, na kakšen način bodo kandidati predlagali sanacijo tega občinskega dolga? Na kakšen način bi lahko to zmanjšali v prihodnjem štiriletnem mandatu? Ob tem se poraja vprašanje, kje zagotoviti sredstva za dodatne investicije v mesto in na kakšen način udejanjiti in uresničiti socialno državo? Z znižanjem plačil za storitve, ki jih nudi mestna občina?"

Frangež rešitev vidi v aktivnem pridobivanju evropskih virov, za to pa so potrebni pripravljeni projekti. Socialnih in drugih obveznih programov ne bo črtal, kvečjemu bo reševanju socialnih stisk dal še višjo prioriteto. Nuja po vlaganjih bo ostala, in zadolževanje za investicije, ki bodo jutri vračale denar, zanj ni problematično. "Ni težava visok dolg, če smo se zadolžili za prave stvari. Bojim pa se, da je ogromno preteklega dolga nastalo za napačne stvari," je izjavil.

Ernecl je opozoril, da mora občina ob evropskem denarju zagotoviti tudi lastni delež, ki pa vedno pride z dodatnim zadolževanjem. "Očitno je, da nimamo jasnega odgovora na to, kako ta dolg zmanjšati," je izjavil.

Korenova je ocenila, da se mora Maribor razvijati naprej kljub finančnim omejitvam. Kandidatka ne želi napovedovati, kako točno bo ravnala, ampak vsekakor ne namerava ukinjati projektov, ki izboljšujejo vsakdan prebivalcev, zagotavljajo varnost in razvoj gospodarstva. Delno rešitev vidi državnem in evropskem denarju.

Jurišič je poudaril, da so v Stranki mladih - Zeleni Evrope proti zadolževanju, še posebej tistemu, ki ne prinaša dodane vrednosti. Opozoril je, da je struktura dolga bolj pomembna od dolga samega. "Če bi se Maribor zadolžil za energetsko sanacijo javnih objektov in bi se ta dolg odplačeval sam s prihrankom energije, je ta dolg smiseln," je poudaril.

Greiner je zatrdil, da je Maribor na začetku županovanja Arsenoviča imel za 42 milijonov evrov dolga, zdaj pa 124, pri čemer letno odplačuje za devet milijonov evrov obresti, kar sta že dva vrtca. In ko si v minusu, si sam težko pomagaš, je nadaljeval, zato bi iskal zunanje vire. Če bo župan neodvisen, se bo za to lažje pogajal kot politično zaznamovan, je ocenil Greiner.

Dolg je ogromen in od njega niso imeli koristi vsi, je dejal Vodopivec. V njegovi listi so bili vedno proti projektom, ki glede na dolg ne bi prinašali dobička oziroma prihodka za odplačevanje tega dolga. Rešitev vidi v evropskih sredstvih. Opozoril je tudi na starajočo se družbo, ki bo prinesla naraščajoče stroške, na kar moramo biti pripravljeni. "Tu zna nastati večji strošek, kot si ga zdaj sploh predstavljamo," je izjavil.

Bauman je popravil Greinerja, rekoč, da mestna občina na leto odplača 10 milijonov evrov kredita - in ne obresti. Nadaljeval je s podatkom, da je bil MOM v zadnjih osmih letih podfinanciran glede na zakonsko obvezne naloge, ki so stale okoli 200 milijonov evrov, in tudi na ta račun je nastal dolg. Po njegovi oceni je prostora za zadolževanje še okoli 50 milijonov evrov. "Presneto moramo razmisliti, kdaj ga bomo vzeli in na kakšen način."

Matvoz se zavzema za zelo odgovorno in transparento porabo javnega denarja. Sicer pa meni, da je zdajšnja oblast dobro investirala, izveden je bil velik investicijski cikel in da se bo finančno breme v prihodnosti "drugače razdelilo". Meni, da rezi ne bodo potrebni.

Zgoznik je kot velik problem izpostavil korupcijo. "Zaradi tega imamo težave. Kakršna koli dela se dogajajo po Mariboru, vedno aneks na aneks, vse se podaljšuje, zraven pa nekdo mastno služi," je izjavil. Problem zadolženosti bi po tem reševal še z ustanovitvijo skupine, ki bi se ukvarjala s črpanjem državnega in evropskega denarja, ki bi morala na koncu vsakega leta pokazati, kaj so dosegli.

"Naredite racionalno, kar bo šlo naprej, pa bo prinašalo dobiček, tisto iracionalno pa ukinimo," je svojo rešitev razgrnil Gajser.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Slovenija,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅