Pirc Musar: Tolar in evro. Obe valuti imata za našo državo zgodovinski pomen.

Gospodarstvo

5. november 2026 ob 21.24 • Ljubljana - MMC RTV SLO, STA

"Tolar je bil znak, da smo Slovenci prvič sami odgovorni za svoj denar, evro pa znak, da smo del večje skupnosti, ki ji zaupamo," je na slovesnosti, s katero smo zaznamovali 35 let od uvedbe tolarja in 20 let od uvedbe evra, dejala predsednica države.

Slovesnost ob obletnici uveljavitve najprej tolarja in nato evra. Foto: BoBo/Marko Vavpotič
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Obe valuti imata po besedah predsednice republike Nataše Pirc Musar za našo državo zgodovinski pomen.

Oglas

Pirc Musar je opozorila, da se denar danes spreminja hitreje kot kadar koli prej. Številni večino plačil že opravijo s telefonom, ob plačilu z aplikacijo ali kartico pa le redko pomislijo, kdo ga omogoča. "Velik del evropskega digitalnega plačevanja namreč poteka po infrastrukturi, ki ni naša, evropska," je dejala.

Predsednica države je vprašanje evropske plačilne suverenosti povezala s slovensko denarno osamosvojitvijo. Tako kot je Slovenija leta 1991 za samostojnost potrebovala lasten denar, tudi Evropa za samostojno odločanje potrebuje lastno digitalno plačilno infrastrukturo. S tem je utemeljila priprave Evropske centralne banke (ECB) na uvedbo digitalnega evra. "Digitalni evro ni nadomestilo za gotovino. Bankovci in kovanci ostajajo," je dejala. Digitalni evro naj bi gotovino dopolnil kot javni denar centralne banke, ki bi ga lahko uporabljali na spletu, v trgovini ali pri plačilih med posamezniki. Izdajala bi ga ustanova, zavezana javnemu interesu.

Suverenost se po predsedničinih besedah začne z znanjem. Finančna pismenost je del državljanske zrelosti, tako kot poznavanje demokracije in človekovih pravic. Tehnologija bo določala, kako lahko plačujemo, odločitev o tem, za kaj porabimo denar in kako premišljeno ravnamo z njim, pa ostaja naša, je poudarila. Centralne banke bodo še naprej varovale vrednost denarja, odgovornega ravnanja z njim pa se po njenih besedah učimo v družinah in šolah, pri tem pa imajo vlogo tudi institucije in država.

Guverner Banke Slovenije Primož Dolenc je spomnil, da je Slovenija zakon o Banki Slovenije sprejela 25. junija 1991, na dan razglasitve samostojnosti. Med trimesečnim moratorijem na izvajanje osamosvojitvenih ukrepov je majhna skupina ekonomistov, pravnikov in centralnih bankirjev v tajnosti pripravljala uvedbo lastne valute. Po izteku moratorija je 8. oktobra 1991 slovenski denar postal edino zakonito plačilno sredstvo v državi. Jugoslovanske dinarje so v treh dneh zamenjali za začasne vrednostne bone v razmerju ena proti ena.

Slovenija je takrat imela malo deviznih rezerv in še ni imela bonitetne ocene. "A valuta je navsezadnje obljuba," je dejal Dolenc. Za to obljubo sta po njegovih besedah stali odločenost ljudi in verodostojnost tistih, ki so jo dali.

Eden največjih dosežkov denarne osamosvojitve je bil, da so ljudje novemu denarju zaupali. Slovenija je nato postopoma znižala inflacijo, ki je leta 1991 znašala skoraj 250 odstotkov, zgradila devizne rezerve in dosegla konvertibilnost tolarja. S tem je po Dolenčevi oceni postavila temelje za uspešen prevzem evra. Vrednost valute po njegovih besedah izhaja iz zaupanja, ne glede na to, ali je denar v obliki bankovca, kovanca ali digitalnega zapisa. "Iz zaupanja v denar. Iz zaupanja v institucije, ki za njim stojijo. In predvsem iz zaupanja naroda vase," je poudaril.

Zbrane je prek videa nagovorila tudi predsednica ECB-ja Christine Lagarde. Odločitev Slovenije za evro je bila po njenih besedah izraz zaupanja, da lahko država uspeva v monetarni uniji in da lahko Evropa napreduje s tesnejšim povezovanjem. Realni proizvod na prebivalca je v Sloveniji za približno tretjino višji kot pred uvedbo evra, kar je več kot dvakrat tolikšna rast kot v preostalem evrskem območju, je navedla Lagarde. Približno tri četrtine neposrednih tujih naložb v Sloveniji prihaja iz EU-ja, evrsko območje pa ostaja glavni trgovinski partner države.

Tesnejše povezovanje Evrope je bilo v zadnjih letih počasnejše od pričakovanj, a je v manj stabilnem svetu po oceni Lagarde še nujnejše. Med ukrepi, s katerimi želi Evropa izkoristiti do zdaj neizkoriščene možnosti za rast, je poudarila povezovanje kapitalskih trgov in dokončanje enotnega trga. Po dveh desetletjih se je po besedah Lagarde potrdilo zaupanje Slovenije v svojo sposobnost, da uspeva v monetarni uniji. Evro danes podpira več kot devet od desetih Slovencev, kar je največji delež v evrskem območju. Evropa mora po njenem mnenju še naprej graditi na zaupanju, da lahko s tesnejšim povezovanjem napreduje, je sklenila.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Gospodarstvo,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅