Raziskave pokazale očesu nevidne pigmente: Egipčansko svetišče bo zasijalo v prvotnih barvah

Dediščina

Digitalna projekcija barv na staroegipčanski spomenik

4. november 2026 ob 17.20 • Oxford - MMC RTV SLO

Starodavni spomeniki se danes kažejo v barvi kamna, kar je daleč od barvitosti, s kakršno so nagovarjale ljudi svojega časa. Takšno je bilo svetišče faraona Taharka, ki ga bodo v Muzeju Ashmolean v Oxfordu z digitalno projekcijo obarvali v prvotne barve.

Na bogato izklesanih stenah je upodobljen kralj, ki prinaša daritve bogovom, s čimer izkazuje tako svojo kraljevsko avtoriteto kot predanost božanstvom. Foto: Fisher Studios, 2026 – courtesy Ashmolean Museum, University of Oxford
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Zaradi ostankov polihromacije je strokovnjakom že dolgo jasno, da so bili deli svetišča pobarvani z rdečo, saj so se fragmenti barve ohranili v razpokah izrezljanih podob. Mikroskopska analiza in hiperspektralno slikanje, ki združuje fotografijo in spektroskopijo, pa sta zdaj razkrila tudi sledi barv, ki so danes prostemu očesu nevidne – med temi sta živo rumena in egipčanska modra barva, s katero so obarvali božanske figure.

Oglas

Grobnica, ki so jo na območju severnega Sudana postavili pred 2700 leti, je bila namenjena kralju Taharki (690 pr. n. št.–654 pr. n. št.), faraonu Petindvajsete egipčanske dinastije in kralju Kraljestva Kuš.

Svetišče brez polihromacije. Foto: Fisher Studios, 2026 – courtesy Ashmolean Museum, University of Oxford

Danes je celotna struktura del zbirke Muzeja Ashmolean v Oxfordu in je po poročanju portala Art Newspaper edina tovrstna samostojna stavba v Veliki Britaniji iz časa faraonov. Da bi obiskovalcem pokazali, kakšna je bila videti sodobnikom, bodo z digitalno projekcijo na grobnico projicirali barve na podlagi sheme, ki so jo zasnovali po obsežnih raziskavah ohranjenih ostankov. Odprtje projekcije bo 13. novembra, ogled pa bo brezplačen za vse obiskovalce muzejskih galerij staroegipčanskih in sudanskih kultur.

Eno zanimivejših odkritij so po navedbah muzeja sledovi egipčanske modre barve, starodavnega pigmenta, ki so ga odkrili s pomočjo infrardeče fotografije. Zdi se, da je bila ta posebna barva namenjena izključno za določene božanske like Foto: Fisher Studios, 2026 – courtesy Ashmolean Museum, University of Oxford

Po besedah kustosa za antikvitete v Muzeju Ashmolean Liama McNamara podobe na svetišču pripovedujejo o tem, kako je prišlo do njegove gradnje. Izvemo, kako je mladi Taharka, poznejši kralj Kraljestva Kuš in egiptovski faraon, na poti proti severu v smeri Teb videl ruševine starejšega opečnatega templja, posvečenega Amonu Raju, ki ga je dal postaviti Tutankamon. Na streho templja se je usipal pesek in ob svojem kronanju se je Taharka zavezal, da bo tempelj obnovil. Tako je znotraj novega templja zgradil bleščeče novo svetišče. Ožganine na kamnih svetišča, ki so se prav tako pokazale v sklopu nekdanjega raziskovalnega projekta, kažejo, da je bilo to pozneje uničeno.

Reliefi na kamnitih blokih iz peščenjaka so bili prvotno ometani in živopisno polihromirani. Na njih je upodobljen Taharka z bogovi iz Memfisa, Heliopolis in Amon Ra. Taharka je upodobljen z dvojno krono, ki ponazarja njegovo vladavino nad Spodnjim in Zgornjim Egiptom, v drugih prizorih pa je kušitski kralj z ovčjo glavo, uhani v obliki sončnega diska in kušitsko krono, nad katero se dvigata dve kobri.

Foto: Fisher Studios, 2026 – courtesy Ashmolean Museum, University of Oxford
Foto: Fisher Studios, 2026 – courtesy Ashmolean Museum, University of Oxford
Foto: Fisher Studios, 2026 – courtesy Ashmolean Museum, University of Oxford
Foto: Fisher Studios, 2026 – courtesy Ashmolean Museum, University of Oxford
Foto: Fisher Studios, 2026 – courtesy Ashmolean Museum, University of Oxford
Foto: Fisher Studios, 2026 – courtesy Ashmolean Museum, University of Oxford

Svetišče so v Oxford pripeljali iz Kartuma, in sicer pred 90 leti, ko so ga pritovorili v 150 zabojih. Sudanska vlada ga je podarila projektu arheoloških izkopavanj Univerze v Oxfordu v Nubiji, kjer so v več sezonah izkopali številne spomenike, vključno z omenjenim svetiščem. Leta 1936 ga je muzeju podarila Nora Griffith v spomin na svojega moža, uglednega znanstvenika Francisa Llewellyna Griffitha, ki je vodil in v veliki meri tudi financiral arheološke ekspedicije. Ker na Univerzi v Oxfordu ni bilo oddelka za staroegipčanski jezik, se ga je Griffith naučil sam in pozneje postal prvi profesor egiptologije.

Mesta, kjer so odkrili ostanke živih barv. Foto: Fisher Studios, 2026 – courtesy Ashmolean Museum, University of Oxford

Liam McNamara o spomeniku pravi, da je zanimiv vpogled v umetnost in arheologijo starodavnega Sudana. "Nova projekcija z znanstvenimi raziskavami, na katerih temelji, bo obiskovalcem omogočila, da bodo prvotno poslikano okrasje svetišča cenili in razumeli kot še nikoli doslej."

Oglas

内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅