Odzivi iz tujine na ameriške volitve: Američani so zavrnili Trumpovo zunanjo politiko
Svet
Kremelj in Teheran sprememb ameriške zunanje politike ne pričakujeta
4. november 2026 ob 14.51 • Zadnji poseg: 4. november 2026 ob 17.05 • Washington - MMC RTV SLO, Reuters, STA
Prvi odzivi iz tujine sporočajo, da je poraz republikancev na ameriških vmesnih volitvah kazalnik, da so Američani zavrnili zunanjo politiko predsednika Donalda Trumpa. Evropska skrajna desnica pa mu je očitala, da je prekršil obljube volivcem.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Iranski vrhovni voditelj ajatola Modžtaba Hamenej je opozoril, da sprememba sestave kongresa ne bo prinesla sprememb v ameriški zunanji politiki. "Tisti, ki še vedno gojijo vsaj najmanjše upanje, da bi se ravnanje hegemonističnega sistema lahko spremenilo zaradi sprememb med strankami (...), se hudo motijo," je še dejal.
Oglas
"Američani so rekli ne vojni in mi podpiramo to sporočilo," pa je sporočil predsednik iranskega parlamenta Mohamad Baker Kalibaf, ob tem pa zagrozil, da bo ameriška vlada, če bo "izdala voljo svojega ljudstva", spoznala iransko "nočno moro".
Kremelj: Sledimo predsedniku Ruske federacije
Namestnik ruskega ministra za zunanje zadeve Sergej Rjabkov je dejal, da izidi volitev ruske zunanje politike ne spreminjajo. Načela Rusije "glede Ukrajine – kot tudi zunanje politike na splošno – ne temeljijo na kratkoročnih premislekih in seveda ni odvisna od nihanj političnega barometra v drugih državah", je zapisal, ob tem pa omenil, da je odnos Demokratske stranke do Rusije "izrazito negativen". "Svoje delo bomo nadaljevali v skladu z navodili predsednika Ruske federacije," je še dodal.
Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je le dejal, da bo Trump kljub porazu na vmesnih kongresnih volitvah "nadaljeval svoja prizadevanja za mir".
O vmesnih volitvah v Studiu ob sedemnajstih: Koliko moči bo še imel predsednik Donald Trump po veliki zmagi demokratov v zadnjih letih mandata?
Gostje v Studiu ob 17 so:
Roman Kirn, diplomat in nekdanji veleposlanik v ZDA in na Nizozemskem;
Matjaž Nahtigal, Fakulteta za management Univerze na Primorskem;
Edvard Žitnik, nekdanji dopisnik RTV iz ZDA;
Andrej Stopar, dopisnik iz ZDA.
Avtorica oddaje Sandra Krišelj.
Tajvan in Japonska za ohranjanje nevtralnosti
Spremembe, ki so jih v ameriško politiko vnesle vmesne volitve, pa ne bodo v večji meri spremenile odnosa Tajvana in Japonske, največjih zaveznic ZDA v vzhodni Aziji. Tajvansko zunanje ministrstvo je sporočilo, da Tajpej že dolgo uživa podporo ameriške administracije in obeh strank v kongresu, njegova zunanja politika pa je bila vedno usmerjena v "načela politične nevtralnosti", sodelovanje z ZDA pa bodo še naprej poglabljali.
Z japonske vlade so sporočili, da je ne glede na izide ameriških volitev zavezništvo med Japonsko in ZDA temelj japonske zunanje in varnostne politike. "Ker mednarodne razmere postajajo nemirne in vse bolj negotove, je močno zavezništvo med Japonsko in ZDA bistveno za doseganje največjih nacionalnih interesov Japonske," je dejal glavni sekretar vladnega kabineta Minoru Kihara.
Nekateri v pričakovanju sprememb
Upam, da bo novoizvoljeni kongres v ZDA podprl Kijev in pritiskal na Moskvo, je komentirala visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas.
Na novinarski konferenci je dejala, da upa, "da bo novi kongres ... še naprej podpiral Ukrajino in prav tako okrepil pritisk na Rusijo". Dodala je, da so Evropa in ZDA "skupaj veliko močnejši v prizadevanjih, da bi Moskvo prisilili v končanje vojne".
Nemški zunanji minister Johann Wadephul je izrazil upanje, da bo prepričljiva zmaga demokratov prinesla nove pobude tako za končanje konflikta na Bližnjem vzhodu kot tudi v Ukrajini. "Z večino v obeh domovih kongresa si bo demokratska stranka verjetno prizadevala za spremembo politične smeri ZDA," je ocenil.
Po Wadephulovih besedah se zaradi tesnega sodelovanja med ZDA in Evropo "morda ponuja nova priložnost za sprožitev sveže pobude" za reševanje konfliktov. Optimističen je tudi, da bo ameriška pomoč Ukrajini, ki je bila v dveh letih mandata predsednika Trumpa znatno okleščena, predmet nadaljnjih razprav ameriških kongresnikov in senatorjev.
Za španskega premierja Pedra Sancheza so izidi vmesnih volitev del širših sprememb proti ukrepom, ki "siromašijo ljudi". Američani so po njegovem mnenju glasovali proti "sovraštvu in seksizmu, proti zanikanju podnebnih sprememb, proti privilegijem elit". Ob tem se je še navezal na nedavne volitve v Braziliji, kjer je slavila levica, ter dodal, da "se bo to zgodilo tudi v Španiji", pri tem pa se je skliceval na prihajajoče predčasne parlamentarne volitve v državi.
Norveški premier Jonas Gahr Støre je dejal, da so volitve "močan politični signal o spremembi med ameriškimi volivci", ti glasovi pa so Norveški "bližji kot stališča predsednika in administracije", pri čemer je omenil podnebne spremembe in zunanjo politiko.
Iz Francije so sporočili, da bodo v prihodnjih dneh pozorno spremljali, kako se bo na izide volitev odzval predsednik Trump. Ali bo "priznal, da so spremembe potrebne in umiril svojo zunanjo politiko, ali pa tega ne bo storil", se je vprašal francoski minister za finance Roland Lescure.
Izidi ameriških volitev pa ne spreminjajo tudi odnosa z Grčijo. "ZDA so naš strateški zaveznik," je na grški televiziji dejal tiskovni predstavnik vlade Pavlos Marinakis in ob tem omenil, da ima Grčija z nekaterimi novoizvoljenimi predstavniki "zelo dobre odnose".
Cyril Ramaphosa, predsednik Južne Afrike, o kateri je imel ameriški predsednik Donald Trump v tem mandatu več negativnih pripomb, je novinarjem dejal, da so volitve napovedale "novo obdobje v svetovnih odnosih".
Evropska skrajna desnica Trumpu očitala, da je prekršil obljube
Sovodja skrajno desne nemške stranke Alice Weidel je le na kratko komentirala, da se je Trumpova obljuba, "da ne bo vodil intervencionistične zunanje politike", zdaj maščevala republikancem.
Glas ljudi je vedno treba spoštovati, je dejal Matteo Salvini, vodja skrajno desne stranke Liga, ki je del italijanske vladne koalicije. Ob tem je dodal, da so na izid volitev vplivale "predvsem vojne, mednarodne napetosti in povečanje življenjskih stroškov", pri tem pa izrazil upanje, da bo nova sestava kongresa vodila h koncu konfliktov.
Jordan Bardella, predsednik skrajno desnega Nacionalnega zbora v Franciji, je Trumpov poraz na volitvah pripisal njegovi neizpolnjeni obljubi, da se bodo ZDA umaknile iz večjih svetovnih konfliktov, pri čemer je omenil predvsem vojno z Iranom. "Ameriško posredovanje v zvezi z Iranom ima po mojem mnenju zelo hude posledice, ne le za ameriško gospodarstvo, temveč tudi za evropsko gospodarstvo, zlasti kar zadeva kupno moč naših lastnih državljanov," je sporočil.
Da Trump ni izpolnil obljub, meni tudi češki premier Andrej Babiš, ki je dejal, da bo preostanek Trumpovega mandata v znamenju "obtožbe in vetov ter določene vrste paralize", vendar bo "skoraj zagotovo še naprej delal natanko tako, kot bo hotel".
Pri tem je izrazil upanje, da bo Trump izpolnil svojo obljubo, da bo "končal vojno v Ukrajini in rešil konflikt v Hormuški ožini".
Slovenski premier Janez Janša je v odzivu dejal, da je to dober znak, kar se tiče podpore ZDA Ukrajini, in da bo to vplivalo tudi na znižanje cen energentov.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Svet,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗