Črna gora blizu EU-ja, Severna Makedonija, Kosovo in BiH brez napredka, Moldavija boljša od Ukrajine
Svet
Moldavija na poti v EU napreduje hitreje kot Ukrajina
4. november 2026 ob 14.18 • Zadnji poseg: 4. november 2026 ob 20.34 • Bruselj - MMC RTV SLO, STA
Evropska komisija ocenjuje, da je Črna gora izpolnila vse pogoje za končanje pogajanj o vstopu v Evropsko unijo, je ob predstavitvi svežnja širitvenih poročil v Evropskem parlamentu poudarila komisarka za širitev Marta Kos.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
"Črna gora je do zdaj zaprla 21 pogajalskih poglavij. To sta dve tretjini vseh poglavij. Evropska komisija ocenjuje, da je Črna gora izpolnila vse pogoje za zaprtje preostalih poglavij," je na seji parlamentarnega odbora za zunanje zadeve (Afet) povedala Marta Kos.
Oglas
Kot je pojasnila v ločeni izjavi za STA in RTV Slovenija ob robu predstavitve, bi lahko Črna gora preostalih 12 od skupno 33 poglavij zaprla do konca leta. Podpis pristopne pogodbe bi sledil junija 2027, članica EU-ja pa bi lahko Črna gora postala leta 2028, kar je tudi cilj oblasti v Podgorici.
Končno besedo pri tem bodo imele druge države članice, ki bodo morale potrditi tako zaprtje preostalih pogajalskih poglavij kot tudi ratificirati pogodbo o vstopu.
Sledenje omenjeni časovnici bi lahko ogrozila zapora Hrvaške, ki podporo vstopu Črne gore v EU-ju pogojuje z razrešitvijo več odprtih dvostranskih vprašanj med državama.
Milatović: Črna gora lahko ob pospešitvi reform do konca leta zapre vsa pogajalska poglavja
Črnogorski predsednik Jakov Milatović je poročilo Evropske komisije o napredku Črne gore na poti v EU ocenil kot pozitivno. Po njegovih besedah potrjuje, da lahko država do konca leta zapre vsa preostala pogajalska poglavja, če bo pospešila izvajanje reform.
"Poročilo Evropske komisije je pozitivno, dobro in potrjuje, da lahko Črna gora do konca letošnjega leta zapre vsa pogajalska poglavja, če bomo ohranili in še pospešili tempo reform," je ocenil Milatović. Poudaril je besede komisarke za širitev Marte Kos, da bi lahko Črna gora ob izpolnitvi vseh obveznosti pristopno pogodbo z EU-jem podpisala že do prihodnjega poletja.
Ob tem je poudaril, da si morajo zdaj vsi skupaj prizadevati za uresničitev tega cilja, vendar odgovorno in resno ter ob stalnem upoštevanju javnega interesa Črne gore.
"Nove srbske oblasti lahko obrnejo trend nazadovanja Srbije na poti v EU"
Glede približevanja Srbije EU-ju pa je Marta Kos dejala, da imajo nove srbske oblasti priložnost, da obrnejo trend nazadovanja na poti Srbije v EU.
Srbija je med državami kandidatkami, katerih nacionalna zakonodaja je v največji meri usklajena s pravnim okvirom EU-ja, je dejala Kos. Obenem je poudarila, da pogajanja o vstopu te države v Unijo že nekaj let stojijo.
"Srbija je naredila dodatne korake nazaj na področju temeljnih pravic, predvsem svobode izražanja, javne uprave in akademske svobode," v poročilu o pripravljenosti Srbije na članstvo v EU-ju po besedah komisarke za širitev ugotavlja Bruselj. EU tako že drugo leto zapored ugotavlja, da je Srbija v letu dni pred objavo poročila nazadovala.
"Nova srbska vlada ima priložnost, da obrne stran, okrepi demokratične institucije in temeljne pravice ter naredi potrebne korake, da bi Srbija napredovala na poti približevanja EU-ju," je povedala Kos. Pojasnila je, da se je s predstavniki Študentske liste, ki je premagala do zdaj vladajočo stranko SNS nekdanjega predsednika Aleksandra Vučića, v ponedeljek tudi že sešla. Na vprašanje, kateri bi morali biti prvi ukrepi novih srbskih oblasti, je dejala, da si predstavniki študentskega gibanja želijo hitrega prenosa oblasti in zelo hitrega ukrepanja na področju svobode medijev. Kot je povedala Kos, so govorili tudi o strokovni in finančni podpori EU-ja, potem ko je Unija zaradi sporne pravosodne reforme spomladi de facto ustavila izplačevanje evropskih sredstev Srbiji. S predstavniki prihodnjih srbskih oblasti so se pogovarjali o tem, kako bi lahko Srbija v prihodnje prejela ta izplačila.
Ena ključnih zadev, na katere je v širitvenih poročilih v zadnjih letih opozarjala komisija, je bila tudi neusklajenost srbske zunanje politike s politiko EU-ja, predvsem glede sankcij proti Rusiji. Visoka zunanjepolitična predstavnica Unije Kaja Kallas je dejala, da bodo najprej počakali na oblikovanje nove srbske vlade in nato videli, kakšno je stališče Srbije do tega.
Bruselj je letošnje širitveno poročilo predstavil manj kot dva tedna po predčasnih parlamentarnih volitvah v Srbiji. Na njih je po 14 letih vladavine Vučićevega SNS-ja slavilo študentsko gibanje, ki je bilo na čelu protestov po smrtonosnem zrušenju nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu 1. novembra 2024.
Bruselj Tirano poziva k dialogu s civilno družbo
Evropska komisija pa je albanske oblasti zaradi množičnih protestov v državi pozvala k dialogu s civilno družbo in spremembi okoljske zakonodaje. Albanija bi sicer lahko do konca leta 2027 končala pristopna pogajanja z EU-jem.
"Medstrankarsko sodelovanje in vključujoč ter konstruktiven dialog v parlamentu in s civilno družbo sta potrebna za napredek pri ključnih reformah za pridružitev EU-ju, predvsem v kontekstu največjih protestov od demokratične tranzicije v državi," je v poročilu o pripravljenosti Albanije na članstvo v Uniji zapisala komisija. Pomen dialoga s civilno družbo je ob predstavitvi svežnja širitvenih poročil poudarila tudi Marta Kos. Po njenih besedah morajo biti v središču vseh reform vladavina prava, neodvisno sodstvo, svoboda medijev in zaščita temeljnih pravic.
Ena od prednostnih nalog pa morajo biti tudi spremembe na področju okoljske zakonodaje, je še poudarila. Med drugim mora Albanija spremeniti zakonodajo o strateških naložbah, kar po njenih navedbah zahtevajo tudi protestniki. Proteste, ki v Albaniji potekajo že več mesecev, je sprožil sporni projekt gradnje luksuznega turističnega letovišča, povezan z družino predsednika ZDA Donalda Trumpa, ob zaščitenem obalnem območju. Pozneje so protesti, ki jih je v zadnjih tednih zaznamovalo nasilje, prerasli v splošno izražanje nezadovoljstva zaradi korupcije, brezposelnosti, nedostopnosti stanovanj in visokih življenjskih stroškov.
Albanija sicer velja za eno od štirih držav kandidatk, ki so v zadnjih letih naredile največji napredek pri sprejemanju reform, potrebnih za pridružitev EU-ju. Zato je danes Evropska komisija zanjo pripravila časovni načrt nadaljnjih korakov na evropski poti do konca prihodnjega leta. Cilj Albanije, da do takrat zapre vsa pogajalska poglavja, je po mnenju komisije ambiciozen, a dosegljiv. Da bi ji to uspelo, pa bo morala obnoviti hiter tempo sprejemanja reform, ki se je zaradi protestov nekoliko upočasnilo, so poudarili viri na komisiji.
Severna Makedonija, Kosovo in BiH brez bistvenega napredka
Severna Makedonija, ki je pristopna pogajanja uradno začela julija 2022 skupaj z Albanijo, medtem v zadnjem letu po ocenah komisije ni naredila bistvenega napredka. Kos je oblasti v Skopju pozvala, naj v ustavo vpišejo bolgarsko manjšino, da bodo lahko začeli vsebinsko fazo pogajanj. Da v približevanju Uniji ni bilo bistvenega premika, komisija prav tako ugotavlja za BiH. Ta mora imenovati glavnega pogajalca in sprejeti pravosodne reforme, je poudarila evropska komisarka.
Na seji odbora Evropskega parlamenta za zunanje zadeve je v odgovoru na vprašanje slovenskega evroposlanca Matjaža Nemca (S & D/SD) poudarila, da bodo po nedavnih volitvah v BiH-u s predstavniki tamkajšnjih oblasti opravili pogovore, da bi razvili poseben pristop za podporo tej državi na njeni poti v Unijo. V skupini držav, ki na poti v EU v zadnjem letu dni praktično niso napredovale, je še Kosovo, ki ostaja edina država brez statusa kandidatke. Po nedavni ponovni vzpostavitvi institucionalne stabilnosti v Bruslju upajo, da bo to tej zahodnobalkanski državi omogočilo napredek. Gruzija in Turčija, ki imata obe status kandidatke, sta se medtem v zadnjem letu še bolj oddaljili od članstva v EU-ju.
Moldavija napreduje hitreje kot Ukrajina
Na poti v EU Moldavija napreduje hitreje kot Ukrajina, s katero je po začetku ruske agresije spomladi 2022 skupaj zaprosila za članstvo v Uniji, opozarja poročilo. Moldavija bi lahko prihodnje leto zaprla 25 pogajalskih poglavij, Ukrajina pa sedem, je ponazorila komisarka Kos.
Oblasti v Kijevu in Kišinjevu so prošnji za članstvo Ukrajine in Moldavije v EU-ju vložili nekaj tednov po začetku agresije Rusije na njeno zahodno sosedo. Od takrat EU njuno približevanje Uniji obravnava v paketu, tako da sočasno odpirajo sklope poglavij v okviru pristopnih pogajanj z njima.
Do zdaj sta obe državi odprli štiri od skupno šestih pogajalskih sklopov. Cilj pa je, da bi preostala dva sklopa odprli do konca letošnjega leta. K temu je danes države članice EU-ja, ki odločajo o odpiranju in zapiranju pogajalskih sklopov oziroma poglavij, v okviru predstavitve širitvenih poročil znova pozvala tudi Evropska komisija.
Kos je ob tem pojasnila, da bi lahko Moldavija pogoje za začetek zapiranja pogajalskih sklopov izpolnila že do konca letošnjega leta. Tako bi lahko v skladu z okvirnim časovnim načrtom, ki ga je danes predstavil Bruselj, prihodnje leto zaprla do 25 od skupno 33 poglavij.
"Bo pa morala Moldavija zato pospešiti sprejemanje reform, pri čemer bo potreben še večji poudarek na temeljnih vrednotah in doseganje rezultatov pri vseh poglavjih," je poudarila Kos.
Cilj Kišinjeva, da bi pogajanja končali na začetku leta 2028, so na komisiji ocenili kot ambicioznega, a dosegljivega.
Ukrajina, ki reforme uspešno sprejema kljub ruski agresiji, bi medtem lahko po navedbah komisarke pogoje za začetek zapiranja poglavij izpolnila šele v prvi polovici leta 2027. Do konca prihodnjega leta bi lahko zaprla sedem poglavij, je pojasnila Kos.
"Nadaljnji napredek na področju vladavine prava bo ključnega pomena za ohranitev reformnega zagona. To bo zahtevalo enotnost ukrajinske vlade, vrhovne rade in civilne družbe," je poudarila. Visoka zunanjepolitična predstavnica EU-ja Kaja Kallas je ob tem poudarila prispevek Ukrajine k evropski varnosti. Širitveni sveženj namreč letos prvič vključuje tudi varnostno dimenzijo širitvenega procesa.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Svet,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗