Janša: Nagajanje civilnih iniciativ bomo skušali razgraditi tudi v sistemskem smislu
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Vlada je bila danes v sklopu svojega prvega regijskega obiska v jugovzhodni Sloveniji. Začeli so ga z delovnim posvetom v Metliki, kjer so obravnavali odprta vprašanja razvoja v regiji. Kot je po sestanku povedal premier Janez Janša, so v številnih pogovorih s predstavniki regije urejali konkretne rešitve za več deset odprtih vprašanj.
Oglas
Janša je na novinarski konferenci poudaril, da statistični podatki regijo sicer uvrščajo med najbolj razvite v državi, vendar se kakovost življenja med posameznimi občinami močno razlikuje. Ob tem je opozoril na odsotnost pokrajin v Sloveniji, zaradi česar številnih razvojnih vprašanj ni mogoče učinkovito reševati na regionalni ravni.
"Slovenija se bo morala enkrat odločiti za resno regionalizacijo in nastanek pokrajin. Obstajajo težave, ki so prevelike za reševanje na občinski ravni in hkrati premajhne za to, da bi se reševale na državni ravni," je dejal.
Po njegovih besedah jugovzhodna Slovenija po številnih kazalnikih izstopa. Gre za regijo z največjo kupno močjo prebivalstva, največ rojstvi na tisoč prebivalcev, visokimi vlaganji v raziskave in razvoj ter nekaterimi občinami z rekordno nizko brezposelnostjo.
"To je regija, ki ima tudi občine, kjer velik delež prebivalstva nima vodovoda oziroma dostopa do zdrave pitne vode. Imamo občine, kjer je prometna infrastruktura na ravni standardov izpred 50 let. Zato vlada ni na obisku v statistični enoti, ampak v 21 občinah, ki imajo različne probleme in za katere želimo najti rešitve," je poudaril.
Pred obiskom je vlada proučila ključna odprta vprašanja, ki so jih poudarili župani in drugi predstavniki lokalnega okolja. Del odgovorov so po Janševih besedah prinesli že terenski obiski ministrov in državnih sekretarjev, del pa tokratna seja vlade, namenjena izključno razvojnim vprašanjem regije.
"Praktično za vsako odprto vprašanje, ki so ga navedli župani in drugi nosilci razvoja v regiji, smo našli odgovor oziroma potencialne rešitve," je dejal Janša, ki ocenjuje, da se približno 40 odstotkov odprtih vprašanj nanaša na infrastrukturo, okoli 30 odstotkov na okolje in prostor, preostalo pa na druga področja v pristojnosti posameznih resorjev.
"Dobra novica je, da ni velikih problemov na področju delovnih mest in gospodarskega razvoja. To je regija z največjim deležem predelovalne industrije v Sloveniji. Gre za močno industrijsko regijo z delovnimi mesti z visoko dodano vrednostjo, kar se odraža tudi v višjih neto plačah in kupni moči prebivalstva," je poudaril glede gospodarske situacije v regiji.
Med največje ovire za hitrejši razvoj pa je uvrstil dolgotrajne administrativne postopke. "Pri umeščanju razvojnih projektov v prostor se srečujemo s pretirano birokratizacijo, dolgimi postopki, pritožbami in vračanjem odločitev na prvo stopnjo. To so zapravljene priložnosti, zaradi katerih razvoj ni še hitrejši," je opozoril.
Janša je ob koncu poudaril tudi pomen Bele krajine, kjer je vlada začela regijski obisk: "Ta del Slovenije ne bo pozabljen. To je bila ena od naših obljub v predvolilnem času, danes pa smo z dejanji dokazali, da ni pozabljen in da tudi v prihodnje ne bo. Verjamem, da ob naslednjem obisku nekaterih ključnih odprtih vprašanj, predvsem na področju infrastrukture, ne bo več, ker je zdaj skrajni čas, da jih rešimo."
Kritika civilnih iniciativ, ki ovirajo projekte
Na vprašanje glede izgradnje tretje razvojne osi na odseku med Novim mestom in Belo krajino, kjer se zapleta pri umeščanju trase mimo Novega mesta, je Janša odvrnil: "Najprej se moramo vsi zamisliti nad tem, kako je mogoče, da nekaj ljudi, ki se proglasijo za civilno iniciativo, dobi takšno moč, da zaustavlja projekt, ki pomeni bistveno izboljšanje kakovosti življenja za desettisoče ljudi."
Po njegovih besedah se že leta ponavlja vzorec pritožb, vračanja postopkov na prvo stopnjo in sodnih postopkov, zaradi katerih pomembni infrastrukturni projekti stojijo.
"Gre za neko sprego t. i. okoljskih civilnih organizacij in iniciativ, ki preprečujejo razvoj tam, kjer bi ga lahko dosegli, kjer za to ni ne finančnih ne lokalnih ali državnih ovir. Če se nagajanje nanaša le na konkreten del trase, se bo gradnja začela drugje. Takšno nagajanje bomo seveda skušali razgraditi tudi v sistemskem smislu, da se to pač ne bo dogajalo, ker to ni edina stvar," je dejal Janša in opozoril, da podobne težave spremljajo tudi koroški del tretje razvojne osi in številne obvoznice po državi.
"Ljudje zaradi teh zastojev izgubijo na milijone ur, ker čakajo v kolonah ali pa težje dostopajo do delovnih mest in storitev. Kljub temu pa tisti, ki projekte zaustavljajo, pogosto ostajajo anonimni," je med drugim dejal predsednik vlade in dodal, da se s tem dopušča nastanek škode.
Ministrica Polona Rifelj o tretji razvojni osi
Ministrica za okolje Polona Rifelj se je sešla z župani, tema pogovora je bila tudi tretja razvojna os. Ministrstvo razume potrebo ljudi in gospodarstva v regiji po čimprejšnji prometni povezavi, vendar mora kot upravni organ pri odločanju o gradbenih dovoljenjih odločiti nepristransko, na podlagi strokovnih dokazov in veljavnega prava, je poudarila.
"Najhitrejša pot do gradnje je pravno vzdržna odločba, ne odločba, ki bi lahko bila zaradi neodpravljenih pomanjkljivosti znova odpravljena," so besede ministrice povzeli na ministrstvu.
Spomnila je, da je za gradnjo 3. in 4. etape tretje razvojne osi od Osredka do Malin v skupni dolžini 12,9 kilometra okoljsko ministrstvo oktobra že izdalo integralno gradbeno dovoljenje.
Polona Rifelj se je v nadaljevanju obiska v občini Šmarješke Toplice sešla z županom Marjanom Hribarjem, s katerim sta spregovorila o varovanju obstoječega vodnega vira Jezero in njegovega zaledja ter raziskovanju in morebitni uporabi novih potencialnih vodnih virov. V vodarni Jezero so ministrici predstavili projekt vodovodni sistem Jezero. Gre za skupni projekt petih dolenjskih občin, vreden približno 18 milijonov evrov, ki vključuje obnovo in gradnjo približno 43 kilometrov vodovodnega omrežja.
Odprli prenovljen pediatrični oddelek z dnevno bolnišnico
V Splošni bolnišnici Novo mesto so odprli prenovljeni pediatrični oddelek z dnevno bolnišnico. Odprtja se je v okviru obiska vlade v jugovzhodni Sloveniji udeležil tudi minister za zdravje Tadej Ostrc, ki je ob tem bolnišnici obljubil podporo pri nadaljnjih naložbah.
V okviru nekaj več kot dva milijona evrov vredne prenove so povsem preuredili in prenovili bolnišnične sobe, ki imajo zdaj lastno kopalnico in več prostora za starša, ki otroka spremlja ob bolniški postelji. Za otroke, ki pridejo na preiskave, so uredili prostore dnevne bolnišnice, za tiste, ki potrebujejo skrbnejše spremljanje, pa dve sobi za polintenzivno zdravljenje, je ob odprtju povedala predstojnica oddelka Klara Bartolj.
Več prostora so s prenovo namenili ambulantnim pregledom in posegom, uredili so izolacijske sobe, zamenjali pohištvo in uredili igralnico. Otroke bodo v nove prostore preselili v približno dveh tednih, je povedala.
"Ko smo odločali o prenovi, smo se vprašali, kaj potrebujeta otrok, ki bo pri nas preživel eno noč, in kaj družina, ki bo tu ves teden. Želimo biti odlična evropska bolnišnica. Za nas to pomeni tudi, da ima ob bolnem otroku svoje mesto človek, ki mu otrok najbolj zaupa," je ob odprtju povedala direktorica bolnišnice Milena Kramar Zupan.
Kot je povedala, je bolnišnica prenovo izvedla v okviru naložbenega načrta, vrednega nekaj manj kot 30 milijonov evrov. V okviru tega načrta so spomladi že predstavili novo napravo za magnetno resonanco, robota v bolnišnični lekarni in sončno elektrarno. Med večjimi projekti, ki jih čakajo še letos, pa sta energetska prenova stavbe pljučnega oddelka in začetek urejanja novega glavnega vhoda bolnišnice.
Državni sekretar Simon Novak pa se je v okviru obiska udeležil slavnostnega odprtja satelitskega urgentnega centra in severnega prizidka k Zdravstvenemu domu Črnomelj. Za nekaj več kot 4,1 milijona evrov vreden projekt je ministrstvo zagotovilo dobre tri milijone. Novak je poudaril, da bo satelitski center dodano okrepil zdravstveno varnost regije. "Na ministrstvu za zdravje si prizadevamo, da imajo prebivalci dostop do kakovostne in pravočasne zdravstvene oskrbe ne glede na to, kje živijo," so njegove besede povzeli na ministrstvu.
Več ločenih obiskov ministrov
Premier se je v Metliki sešel z župani belokranjskega in ribniško-kočevskega območja, nato pa v Brusnicah pri Novem mestu še z župani Dolenjske. Obeh srečanj so se udeležili tudi nekateri drugi ministri, med njimi infrastrukturni Jernej Vrtovec. Vrtovec se je v naselju Rosalnice v občini Metlika udeležil tudi odprtja obnovljenega odseka državne ceste Metlika–Božakovo. Ob tem je poudaril pomen vlaganj v prometno infrastrukturo in njenega razvoja v sodelovanju z lokalnimi skupnostmi. Pogodbena vrednost obnove cestnega odseka v dolžini 600 metrov je znašala 787.860 evrov, so sporočili z direkcije za infrastrukturo.
Na infrastrukturnem ministrstvu so ob tem pojasnili, da je bilo za investicijske projekte na glavnih in regionalnih cestah v jugovzhodni Sloveniji letos namenjenih 13,9 milijona evrov, brez skupinskih projektov na celotnem državnem cestnem omrežju. Ob obnovah cest in urejanju varnejših površin za pešce in kolesarje potekajo tudi priprave na nadgradnjo dolenjske železniške proge ter razvoj kolesarskih povezav in njihovega povezovanja z javnim potniškim prometom.
Popoldne je Janša v Šentjerneju obiskal obrambno-inženirsko podjetje Arex, pozno popoldne pa se je udeležil akademije ob odprtju Univerze v Novem mestu. Na koncu je v novomeški dvorani Marof sledila nogometna tekma med ekipama vlade in jugovzhodne Slovenije.
Regionalno središče za zaščito in reševanje
Minister za obrambo Valentin Hajdinjak je v Novem mestu s pristojnimi spregovoril o izgradnji regionalnega središča za zaščito in reševanje Novo mesto. Na eni lokaciji bo povezalo več služb in omogočilo učinkovitejše odzivanje ob naravnih in drugih nesrečah, so zapisali na ministrstvu.
Ministrstvo in občina sta decembra 2023 sklenila sporazum o izvedbi projekta, julija lani pa pogodbo za izdelavo projektne dokumentacije v vrednosti 720.000 evrov z davkom. Ministrstvo zagotavlja 56 odstotkov sredstev, občina pa preostalih 44 odstotkov. Projektiranje naj bi bilo končano do konca tega leta, ocenjena vrednost celotne naložbe po investicijski dokumentaciji, ki je še v pregledu, pa znaša 17,2 milijona evrov. Naložba je del prizadevanj ministrstva za posodobitev infrastrukture in izboljšanje pripravljenosti in odzivnosti sistema zaščite in reševanja. Hkrati ministrstvo na tem področju izvaja razvojna projekta digitalizacije sprejema klicev v sili na številko 112 in posodobitve sistema javnega alarmiranja.
Minister in državna sekretarka Vida Čadonič Špelič sta obiskala tudi Gasilsko brigado Novo mesto, kjer sta se s predstavniki brigade pogovarjala o njenem delovanju, razvojnih načrtih in ključnih izzivih.
Minister za notranje zadeve in javno upravo Franci Matoz se je med drugim srečal s trebanjsko županjo Matejo Povhe. Glavna tema pogovorov je bilo reševanje prostorske stiske zdravstvenega doma in policijske postaje, ki delujeta v isti stavbi. Kot mogočo rešitev je Matoz nakazal novo lokacijo za policijsko postajo. Za ta namen bi po ministrovem predlogu vzpostavili delovno skupino ministrstva, policije in občine, so sporočili z ministrstva.
Minister za gospodarstvo, delo in šport Anže Logar je obiskal podjetji Inotherm pri Ribnici in Intersocks v Kočevju, nato pa se je udeležil še delovnega srečanja o aktualnih in razvojnih izzivih regije v Novem mestu.
Minister za zunanje in evropske zadeve Tone Kajzer je obiskal podjetji Krka v Novem mestu in Yaskawa v Kočevju, finančni minister Andrej Šircelj pa podjetje Adria Dom v Črnomlju in finančna urada Novo mesto in Kočevje.
Med obiskom so predstavniki vlade podpisali nekaj pogodb. Minister za izobraževanje Borut Rončević je z novomeškim županom podpisal pogodbi, s katerima bo občina na državo prenesla zemljišča ob Centru biotehnike in turizma Grm, država pa bo na občino prenesla zemljišča v Srebrničah, ki bodo omogočala začetek izgradnje centra za demenco.
Novomeški župan Gregor Macedoni in ministrica za lokalno samoupravo Monika Kirbiš Rojs sta podpisala pogodbo o prenosu državnih nepremičnin v središču Novega mesta, kjer občina načrtuje izgradnjo parkirne hiše. V Črnomlju so odprli prizidek k zdravstvenemu domu.
Ministrica za Slovence v zamejstvu in po svetu Suzana Lep Šimenko in državna sekretarka Helena Jaklitsch pa sta se med drugim seznanili z bogato izseljensko dediščino Bele krajine. Govorili so tudi o možnostih krepitve sodelovanja slovenskih strokovnjakov po svetu z domačim gospodarstvom.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗