Kako bi kandidati za župana Novega mesta reševali prometno in romsko problematiko?

Novo mesto. Foto: Srdjan Živulović/BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Mestno občino Novo mesto sestavlja 98 naselij. Po podatkih Sursa se novomeška občina s površino 236 kvadratnih metrov uvršča na 20. mesto med vsemi občinami, na 6. je po številu prebivalcev – ima jih približno 38.560. Povprečna bruto plača občana Novega mesta je druga najvišja med občani mestnih občin v Sloveniji, za 54 evrov zaostaja za ljubljansko. To med drugim kaže, da gre za z gospodarskega vidika pomembno slovensko občino s številnimi vodilnimi podjetji.

Oglas

Plače ne, občane občine Novo mesto moti gost promet. Državni projekti za izboljšanje prometne infrastrukture na novomeškem koncu napredujejo počasi. Kandidate za župana smo zato vprašali, kako bodo reševali vse bolj pereče prometne zamaške. Občine zaznamuje tudi romska tematika, pred dobrim letom se je zgodila tragična smrt občana. Kandidati so predstavili svoje mnenje tudi o potencialih občine in neposrednem vključevanju občanov v upravljanje svojega okolja.

Lokalne volitve 2026

Na MMC-ju smo kandidatom in kandidatkam za župane dvanajstih mestnih občin v okviru volilne kampanje zastavili vprašanja, povezana z vodenjem njihove občine. Vsi kandidati so prejeli enaka vprašanja z omejitvijo dolžine odgovora. V prihodnjih dneh bomo objavili njihove odgovore, začeli smo z Mursko Soboto.

Za položaj na čelu novomeške občine se potegujejo štirje kandidati. Andrej Kastrevc (Gibanje Svoboda) je nogometni trener z diplomo UEFA Pro, sicer pa je kot finančni kontrolor specialist zaposlen na Finančni upravi. Srečko Vovko (SD in Prerod) je v novomeški splošni bolnišnici zaposlen kot odgovorni radiološki inženir. Jože Pirh (Piratska stranka Slovenije) je po poklicu monter elektronskih sklopov. Gregor Macedoni, ki kandidira s podporo skupine volivcev, je diplomirani inženir elektrotehnike in magister znanosti iz ekonomskih ved.

Kandidatom smo zastavili štiri enaka vprašanja. Njihovi odgovori so razvrščeni tako, kot so kandidati razvrščeni na kandidatni listi, ki jo je objavila Državna volilna komisija.

Kaj boste ob morebitni izvolitvi za župana najprej naredili v povezavi z gostim prometom v Mestni občini Novo mesto in nedokončanimi državnimi projekti, ki zaznamujejo prometno situacijo na Dolenjskem?

Andrej Kastrevc: Nemudoma bom vzpostavil aktivnejši pristop pri državnih institucijah (Dars, DRSI), ki so zadolžene za projektiranje in izgradnjo prometne infrastrukture v Mestni občini Novo mesto (Zahodna obvoznica, Šmihelska obvoznica). Pospešil bom izgradnjo Južne navezovalne ceste, preuredil nekatera križišča ter prenovil obstoječe semaforje (pametne kamere, umetna inteligenca in prilagodljive časovne intervale). Posodobil bom linije mestnega potniškega prometa z dodanimi frekvencami ter pospešil izgradnjo garažnih hiš.

Srečko Vovko: Najprej bom ločil, kar lahko občina naredi sama, od tistega, kar mora zagotoviti država. V občinski pristojnosti so parkirišča P+R na vpadnicah, mestni avtobus, ki bo v konicah vsaj vsako uro povezoval vse večje krajevne skupnosti, in študija mostu čez Krko, ki jo bomo v prvem letu pripravili z lokacijo, oceno stroškov in viri financiranja. Pri državnih projektih – tretji razvojni osi, obvoznicah in železnici – bo občina nastopila skupaj z drugimi dolenjskimi občinami: s skupnim seznamom prioritet in zahtevo po pisnih rokih, ki jih bomo javno spremljali. Vsi projekti v občini, občinski in državni, bodo objavljeni na javnem semaforju z rokom, stroškom in stanjem izvajanja, posodobljenem vsak mesec.

Jože Pirh: Zavzemamo se za spodbujanje javnega prevoza, a ne zanemarjamo cestne infrastrukture, ki je med najbolj obremenjenimi. Zavzemal se bom za: 3. razvojno os (odprli bomo dialog z vsemi vpletenimi in preučili možnosti za optimizacijo trase – vključno z zamikom na zahodni del občine ob avtocestnem odseku), brezplačen prevoz za mlade (iz občinskega proračuna bomo krili stroške dijaških in študentskih vozovnic ter s tem razbremenili družine in spodbudili trajnostno mobilnost), širitev linij in pogostejši prevozi (povečali bomo število linij mestnega prevoza ter okrepili floto minibusov) in sodobno avtobusno postajo (izvedli bomo obnovo glavne avtobusne postaje, ki bi morala biti izvedena že pred leti).

Gregor Macedoni: V teku je prenova Ragovske in Jakčeve ulice, v kratkem načrtujemo začetek rekonstrukcije Šmarješke ceste. Sledila bo Ljubljanska cesta. Največji izziv ostajajo projekti, ki so v pristojnosti države. Čeprav dolenjske in belokranjske občine vseskozi opozarjamo pristojne, gradnja vzhodne in zahodne obvoznice z novima mostovoma čez Krko v Ločni in Srebrničah še ni stekla. Na državo čakamo tudi pri Šmihelski obvoznici, Šentjernejski cesti, manjkajočem odseku Šmihelske ceste ob železniškem prehodu in pri dolenjski železnici. Občina bo pri teh projektih odločna glede zahtev za uresničitev, z vsemi pristojnimi pa bomo še naprej aktivno sodelovali za čim hitrejši začetek gradnje. Reševali bomo tudi vprašanje parkirnih mest, kjer jih bomo v sklopu izgradnje poslovno-stanovanjskega objekta na Novem trgu pridobili več kot 100. V naslednjih štirih letih načrtujemo izgradnjo dveh parkirnih hiš (pod upravno enoto in pod Kapitljem).

Promet. Foto: BoBo

Kaj bo občina še naredila za izboljšanje razmer, ki so povezane z romsko problematiko?

Andrej Kastrevc: Problematiko moramo reševati tukaj in zdaj. Občina mora aktivno reševati vse naloge, ki so zapisane v strategiji, predvsem pa sočasno peljati tri stebre (šolanje in izobraževanje, zaposlovanje, urejanje bivalnih razmer). Aktivno sodelovanje z institucijami (CSD, Zavod za zaposlovanje) vse z namenom čimprejšnje socializacije Romov. Po potrebi vpeljati režijski obrat za zaposlovanje Romov z namenom navajanja, usposabljanja in priprave za trg dela. Vsa kohezijska sredstva, namenjena reševanju romske problematike, porabiti izključno za to. Vključiti v sistem tudi nevladne organizacije in civilno družbo, pa tudi Rome.

Srečko Vovko: Občina mora opraviti svoj del, ki ga zakon ne more nadomestiti. Javni red podpiram brez zadržka, vzrok težav pa je socialni primanjkljaj: otroci zunaj vrtca in šole, odrasli brez zaposlitve, neurejene bivalne razmere. Ključ do vključevanja je delo – delo kot vrednota, ki daje dohodek, red v dnevu in spoštovanje okolice. Občina bo zato z zavodom za zaposlovanje, javnimi zavodi, komunalo in podjetji odpirala javna dela, usposabljanja in prva delovna mesta za Rome. Vzpostavila bo strokovno ekipo za romska vprašanja in stalno koordinacijo s policijo, CSD-je, šolami in zdravstvenim domom. Za vsako naselje bomo določili merljive cilje – vrtec, šola, zaposlitev, bivanje – in rezultate vsako leto javno objavili. Program za mladoletne povzročitelje nasilja bo veljal za vse, ne glede na izvor.

Jože Pirh: Izhajam iz načela, da imajo Romi enake pravice in obveznosti kot vsi ostali. Uspešna integracija zahteva izobraževanje in varnost. Na občinski ravni bi uvedel naslednje ukrepe: izobraževanje (vključevanje romskih otrok v redne vrtce in šole, organizacija prevozov ter podpora romskim pomočnikom, ločenih oddelkov ne podpiram, saj segregacija poglablja težave), štipendije in mentorstvo (pomoč mladim iz socialno ogroženih okolij pri nadaljevanju šolanja, zlasti ob prehodu v srednjo šolo), varnost (okrepljeno sodelovanje redarstva, policije, šol in centra za socialno delo ter preventivni ukrepi), urejanje naselij (komunalna infrastruktura, jasna pravila, ukrepanje proti nelegalnim gradnjam in javna dela za spodbujanje zaposlovanja), dialog (stalen forum romskih predstavnikov, krajevnih skupnosti, šol in policije
ter vključevanje Romov v občinske prireditve, tudi ob svetovnem dnevu Romov).

Gregor Macedoni: Dolgoročno je izboljšanje razmer povezano s sistemskim pristopom, ki bo spodbudil aktivno iskanje zaposlitve in vključevanje v družbo. Vzvodi za celovito rešitev teh vprašanj so v rokah države, župani občin Jugovzhodne Slovenije in Posavja si bomo še naprej aktivno prizadevali za učinkovitejše reševanje izzivov v problematičnih socialnih okoljih z uvajanjem celovitega sistemskega pristopa na področjih javne varnosti, socialnih transferjev, urejanja prostora, izobraževanja in zaposlovanja. Občina bo svoj del odgovornosti izvajala tudi v prihodnje. V proračunu za leto 2027 bo med 60 in 70 odstotkov sredstev, ki jih občina prejme na podlagi zakona o romski skupnosti, namenjenih izobraževanju: dodatnim zaposlitvam v šolah, prevozom otrok v šolo in programom nevladnih organizacij. Prisotnost v šoli že vrsto let poudarjamo kot ključni pogoj, da otroci iz socialno problematičnih okolij dobijo priložnost za izobrazbo in zaposlitev.

Prižiganje svečk ob lanski tragediji v Novem mestu. Foto: Borut Živulović/BOBO

Kje vidite največji potencial novomeške občine in s tem tudi Dolenjske?

Andrej Kastrevc: Dolenjska je ena najmočnejših gospodarsko razvitih regij, zato je treba to nadgraditi s hitrejšim razvojem ostalih dejavnosti, kot so prometna infrastruktura, turizem in ugodno bivalno okolje za vse. Povečati izgradnjo stanovanj in komunalno ureditev parcel, vse, da zadržimo kadre v Novem mestu. Izkoristiti je treba tudi prelepo naravo in čudovito reko Krko.

Srečko Vovko: Največji potencial so ljudje in podjetja, ki jih je Novo mesto že vzgojilo: močna industrija, univerza, reka Krka, kulturna dediščina in živo podeželje. Manjka povezava med njimi. Občina lahko prispeva štiri stvari: skupne projekte univerze in podjetij (štipendije, praktikumi, raziskovalne naloge za občino); gospodarske cone, ki rastejo pod pogojem, da investitor uredi nastanitve za delavce in ne posega v vodne vire in kmetijska zemljišča; turizem, ki Krko, Gorjance, zidanice in vinske ceste, dediščino in šport poveže v skupno ponudbo s skupno promocijo; in vlogo Novega mesta kot središča Dolenjske, ki z drugimi občinami skupaj nastopa do države in evropskih sredstev. Pogoj za vse to so mlade družine, ki tu delajo in bodo ostale, če bodo prišle do parcele, pediatra in športne dvorane.

Jože Pirh: Dolenjska je druga največja izvozna regija v Sloveniji, Novo mesto pa je njeno gospodarsko središče, zato je nadaljnji razvoj industrije ključnega pomena. Glavni potencial vidim v prehodu v visokotehnološko industrijo z visoko dodano vrednostjo, kar pa zahteva močnejša vlaganja v raziskave in nove tehnologije. Ta razvoj je neposredno odvisen od sodobne prometne infrastrukture. Zato so ključni ukrepi: posodobitev železnic (nujna elektrifikacija železniške proge in izgradnja drugega tira za hitrejši in bolj trajnosten potniški ter tovorni promet) in vlaganje v cestno omrežje (posodobitev in širitev cestne infrastrukture za boljše povezovanje regije in razbremenitev lokalnega okolja).

Gregor Macedoni: Največji potencial vidim v razvoju raziskovalnega sektorja in visokega šolstva ter tesnejšem sodelovanju z novomeškim gospodarstvom. Na vrsti sta univerzitetni kampus v Drgančevju, ki je trenutno edini celovit univerzitetni infrastrukturni projekt v Sloveniji, in znanstveno-tehnološki park v Podbrezniku. Univerza v Novem mestu bo v petih do desetih letih pripeljala do dva tisoč dodatnih študentov – ustvarili bomo pogoje za vsaj 500 novih stanovanj, da bodo mladi tu ostajali in gradili prihodnost. Neizkoriščen potencial je tudi turizem, kjer je število prenočitev v zadnjih petih letih zraslo za 160 odstotkov. V Novem mestu turistično ponudbo povezujemo s športom, kulturo, kulinariko, reko Krko in Gorjanci ter številnimi dogodki. V smislu razvojnih priložnosti je Novo mesto zaradi svoje bogate zgodovine ter urejenih prostorskih načrtov primerno tudi za sedež ministrstev za izobraževanje, gospodarstvo in regionalni razvoj.

Stanovanja v Novem mestu. Foto: BoBo

Kako bi občane v največji možni meri vključili v upravljanje lokalnega okolja?

Andrej Kastrevc: Večja dostopnost do župana in vodstva občinske uprave je ključ, da je lahko vsak občan slišan v institucijah, ki so v službi občanov in občank. Spoštovanje in zaupanje v kadre na mestni občini je ključ do uspešne občine. Povečati je treba avtonomijo odločanja v krajevnih skupnostih, naj krajani sami odločajo, kateri projekti so najpomembnejši za razvoj njihovega kraja. Pomembno pa je tudi pravično in enakomerno financiranje vseh krajevnih skupnosti. Zagovarjam občino, ki je bolj prisotna na terenu, prisluhne ljudem in ukrepa takoj.

Srečko Vovko: Z odločanjem, ki pride k ljudem. Participativni proračun bomo dvignili z današnjih 0,13 odstotka na en odstotek proračuna, z javnim ključem, po katerem vsaka od 23 krajevnih skupnosti o svojem deležu odloča sama. Župan bo vsak mesec imel odprto uro v drugi krajevni skupnosti, brez dnevnega reda, z javno objavljenim zapisnikom vprašanj in odgovorov. Vlaganja po krajevnih skupnostih bodo objavljena v javni tabeli, projekti na javnem semaforju z roki, tako da lahko vsak občan preveri, kaj je bilo obljubljeno in kaj narejeno. Sveti krajevnih skupnosti bodo sodelovali pri načrtovanju, ne le prejemali obvestil. Vključevanje občanov ni enkratna anketa, ampak stalna praksa, ki jo vodi župan osebno.

Jože Pirh: V Piratski stranki se zavzemamo za čim večjo transparentnost in vključevanje občanov v upravljanje lokalnega okolja. Zato bi kot župan poskrbel za naslednje ukrepe: uvedba participativnega proračuna (občanom želimo dati neposredno besedo in odločevalsko moč pri razpolaganju z delom občinskega proračuna, da sami izberejo projekte, ki jih v svojem okolju najbolj potrebujejo), opolnomočenje krajevnih skupnosti (trenutno ima preveč krajevnih skupnosti na voljo premalo finančnih sredstev, zato se občina težje pravočasno odziva na lokalne izzive; z večjim financiranjem in pristojnostmi bi krajevne skupnosti lahko hitreje in učinkoviteje reševale vsakodnevne težave občanov), in vzpostavitev učinkovitih mehanizmov za obravnavo pobud (vpeljali bi sistem, ki bi zagotavljal, da se na pobude občanov – ob podpori določenega števila podpisanih – občina uradno odzove in predlagane spremembe tudi dejansko preuči ter uresniči).

Gregor Macedoni: Od leta 2014 smo s krajevnimi skupnostmi izvedli projekte v skupni vrednosti skoraj 6 milijonov evrov. Ta znesek nas uvršča kot slovensko občino, v kateri se največji del proračuna izvede preko participativnih procesov. V naslednjem mandatu bomo sodelovanje s krajevnimi skupnostmi še okrepili, posodobili sistem financiranja in izboljšali organizacijsko podporo, nadaljevali bomo s participativnim proračunom. Med mandatom in v času pred volitvami sem obiskal vse krajevne skupnosti. Neposredno komunikacijo bom nadaljeval, krepili bomo podporo društvom, klubom, prostovoljnim in nevladnim organizacijam. Posebej bomo spodbujali sodelovanje mladih v družbeno odgovornih aktivnostih in vključevanje starejših v programe aktivnega staranja. Kandidati na naši listi prihajajo iz osemnajstih krajevnih skupnosti in različnih generacij, ki lahko predloge krajanov neposredno prenašajo županu in občinski upravi.

Reka Krka. Foto: BoBo

Oglas

内容来自 MMC RTV - Slovenija,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅