Marko Lovec: Niti zmaga demokratov v obeh domovih ne bo bistveno spremenila ameriške politike
Svet
Oddaja Ob osmih
3. november 2026 ob 13.45 • MMC RTV SLO, Radio Slovenija
Prevzem predstavniškega doma omogoča nadzor dela kongresa in parlamentarnih preiskav, tudi glede ravnanja predsednika, večina v senatu pa možnost vplivanja na imenovanja, pojasnjuje politolog, a tudi to ne bo prineslo preloma s Trumpovo politiko.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Američani danes volijo nove člane predstavniškega doma in približno tretjino senatorjev. Te vmesne volitve bodo nakazale odgovor na vprašanje o dediščini predsednika Donalda Trumpa in njegove politike, je v oddaji Ob osmih dejal profesor mednarodnih odnosov na Fakulteti za družbene vede Marko Lovec. Prevzem predstavniškega doma omogoča nadzor dela kongresa in parlamentarnih preiskav, tudi glede ravnanja predsednika, večina v senatu možnost vplivanja na imenovanja, pojasnjuje politolog; niti zmaga v obeh domovih kongresa pa po njegovem ne prinaša preloma s Trumpovo politiko. In Evropa ne more računati na to, da bi demokrati unovčili večji vpliv zanjo in ne za domače volivce.
Oglas
Tokrat so izjemoma v ospredju tudi mednarodne teme
Donald Trump je zaznamoval zadnje desetletje ameriške in mednarodne politike, v tem mandatu s še bolj radikalnimi potezami. Na tokratnih vmesnih volitvah gre tudi za vprašanje njegove zapuščine, bodo republikanci nadaljevali v tej smeri ali bodo Američani zavrnili to politiko, pravi Lovec.
Mednarodna vprašanja tradicionalno niso igrala pomembne vloge v ameriških volitvah, tokrat je drugače, saj je vojna v Iranu, kjer so poleg Izraela ključno vlogo igrale ZDA, vplivala tudi na ameriško gospodarstvo. ''Spopadajo se z draginjo, zviševanjem cen nekaterih osnovnih surovin, nafte, posledično tudi hrane, in zato je tudi zunanja politika postala občutljiva tema za Američane, za slehernika,'' pravi. Poleg tega je Trump s to vojno kršil zaveze, ki jih je dal v kampanji pred predsedniškimi volitvami, češ da Združenih držav ne bo vpletal v konflikte po svetu. Seveda so v ospredju tudi druga vprašanja, predvsem progresivni demokratski volivci mu očitajo, da se postavlja nad zakone in širi svoja pooblastila, protestno gibanje ga celo označuje za kralja.
Noben scenarij ne predvideva preloma z zdajšnjo politiko
Kako torej spremljati izide volitev in posledice novega razmerja sil? Enotna ocena je, da bi zmaga demokratov v enem ali obeh domovih ameriškega kongresa omejila njegove pristojnosti oziroma zmožnost voditi povsem svojo politiko, pojasnjuje Lovec. Zmaga v predstavniškem domu bi demokratom omogočila uporabo instituta preiskav Trumpovega ravnanja, na primer glede dokumentov v zadevi Epstein, obrambnih izdatkov ali pa stikov Trumpove družine z rusko stranjo. Nekaj podobnega smo že videli v sredini prvega Trumpovega mandata. Lahko bi sledila tudi tretja ustavna obtožba predsednika države, pa tudi pri izvajanju proračuna oziroma financiranju svojih zakonov predsednik potrebuje podporo kongresa, in tu so možne blokade, pojasnjuje.
Zmaga demokratov v senatu bi lahko vplivala predvsem na imenovanja, na primer zveznih sodnikov ali veleposlanikov. S tem bi lahko omejili Trumpa pri vodenju zunanje politike.
"Niti zmaga demokratov v obeh domovih kongresa pa ne bi bistveno spremenila ameriške politike, kajti t. i. supervečina, potrebna recimo za odstavitev Trumpa, je malo verjetna, kot tudi večina, s katero bi lahko kongres samostojno sprejemal zakonodajo, ki bi potem zavezovala Trumpa. Te supervečine nobeden izmed scenarijev ne predvideva kot zelo verjetno," opozarja profesor.
Posledice za iransko in ukrajinsko vojno?
Za demokrate je bila iranska vojna, kot pojasnjuje Lovec, ena glavnih točk predvolilne kampanje – draginja kot posledica, cilj vojne, ogromni stroški ameriškega posredovanja in posledice za ameriško infrastrukturo, baze in partnerje v regiji ter številna druga vprašanja. A kljub temu iranski režim vztraja, niso ga zlomili, dodaja, in opozarja, da je '' Trump v zvezi s tem že povedal oz. nakazal, da bi lahko sledil vnovični val posredovanj v Iranu ne glede na izid teh volitev. Dejanske spremembe kongresa ne bo do prihodnjega leta, in s tega vidika ima Trump določen manevrski prostor, a v vsakem primeru Iran ostaja nekakšen mlinski kamen okrog njegovega vratu do konca mandata. Na tem bo zmagal ali padel tudi po zgodovinski presoji.''
Glede Ukrajine pa bi zmaga demokratov – po mnenju Lovca – lahko prinesla nekaj manj zapletov pri dostopu Kijeva do ameriških obveščevalnih podatkov ali delovanju Starlinka, ni pa pričakovati bistvenega povečanja vojaške pomoči Ukrajini.
Demokrati svojega večjega vpliva ne bodo unovčili za pomoč Evropi
Tako kot v primeru Ukrajine tudi za odnos ZDA do Evrope v prihodnje po mnenju Marka Lovca velja trda realnost: ''Demokrati te svoje večje vloge zagotovo ne bodo mogli uporabiti za to, da bi trgovali s Trumpom z namenom pomagati nekomu tretjemu. To bi tudi v očeh volivcev demokratov izpadlo slabo. Demokrati bodo to večjo vlogo morali uporabiti za nagajanje Trumpu, opozarjanje na napake, skušali bodo nekaj dati volivcu v Združenih državah, ne pa nekomu zunaj ZDA.''
Vse, kar Evropa morda lahko pričakuje, je večji pritisk na ameriško administracijo, da se Trump ne bo spet skušal pogajati s Putinom ali zaostrovati trgovinskih odnosov s partnerji, kot je Evropska unija, ugotavlja sogovornik. V pogovoru pojasni tudi, da je ena od rešitev za EU tkanje mreže partnerstev z državami s podobnimi vrednotami, dotakne se tudi malih evropskih trumpov in trumpističnih elementov doma.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Svet,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗