ZDA izvedle nove napade na Iran. Iranski predsednik: Od te vojne nihče ne bo imel nobene koristi.
Svet
Iransko zunanje ministrstvo potrdilo intenzivne posredne pogovore z ZDA
3. november 2026 ob 7.28 • Zadnji poseg: 3. november 2026 ob 14.53 • Washington, Teheran - MMC RTV SLO, STA
Ameriške sile so v ponedeljek izvedle napade na iranske cilje na otoku Kešm ob Hormuški ožini. Iz Teherana opozarjajo, da bi iranski odziv lahko razširil spopade v regiji. "Zdaj je na potezi Amerika, da prepreči vojno," so navedli.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Ameriški mediji navajajo ameriške uslužbence, ki nove napade označujejo za obrambne, njihov namen pa naj bi bil preprečiti Iranu, da izvaja napade na komercialne ladje v Hormuški ožini.
Oglas
Po navedbah ameriških uradnikov je bil eden od povodov raketa, ki naj bi jo iranska revolucionarna garda izstrelila proti ameriškemu vojaškemu lovcu. V ločenem incidentu naj bi ameriške sile prestregle raketo, izstreljeno z otoka Kešm, ki naj bi bila namenjena proti ladjam v Hormuški ožini.
Zadnji napadi so del vrste ameriških vojaških operacij proti Iranu, ki jih je Washington v zadnjih tednih v nasprotju s prejšnjimi izvedel brez javnih napovedi. Vlada naj bi želela ohraniti operacije v tajnosti, da ne bi ustvarila vtisa, da se pripravlja na obnovitev obsežnejših spopadov.
Iranska vojska opozarja, da se bo ostro odzvala
Iranski vojaški tiskovni predstavnik Mohamad Akraminia je opozoril, da bo vsaka prihodnja vojaška akcija ZDA naletela na napad, ki bo "ostrejši in obsežnejši kot v preteklosti", v primeru izbruha nove vojne pa "geografija spopada ne bo ostala omejena na Zahodno Azijo", kar je druga oznaka za Bližnji vzhod.
Akraminia je dodal, da iranske oborožene sile dejavno posodabljajo svoj seznam ciljev in bi lahko napadli ameriške "objekte, opremo ali interese" na kateri koli lokaciji, poroča Al Džazira. Zatrdil je še, da je sovražnik poskušal z oboroževanjem skupin v pretežno kurdski regiji na severu Iraka vzpostaviti novo fronto vzdolž zahoda Irana, vendar naj bi Iran te poskuse preprečil.
Otok Kešm leži ob vhodu v Hormuško ožino in ima pomemben strateški položaj. Na njem so podzemni raketni kompleks, pomorsko oporišče in velika naprava za razsoljevanje morske vode. Ameriška vojska je otok napadla že v prejšnjih fazah konflikta, v Washingtonu pa so po navedbah medijev razpravljali tudi o možnosti njegove zasedbe.
Iran s "prstom na sprožilcu"
Glavni iranski pogajalec v pogovorih z ZDA in predsednik iranskega parlamenta Mohamed Bager Galibaf je v govoru dejal, da morajo države v regiji vedeti, da je Iran "pripravljen na boj s prstom na sprožilcu", a da je hkrati ameriški strani podal "odločen in razumen odgovor". "Zdaj je na potezi Amerika, da prepreči vojno," je dodal.
Iranski predsednik Masud Pezeškijan pa je danes ocenil, da nadaljevanje bojevanja z ZDA ne bi koristilo nikomur. Med zasedanjem vlade je Pezeškijan izjavil, da od "te vojne nihče ne bo imel nobene koristi". Dodal je, da si vlada krizo prizadeva rešiti s pomočjo dialoga, potem ko ji je vrhovni voditelj ajatola Modžtaba Hamenej v ponedeljek dodelil določena pooblastila v mirovnih pogajanjih z ZDA, pri čemer pa ni navedel podrobnosti.
Namestnik iranskega zunanjega ministra Kazem Garibabadi pa je po ponedeljkovih napadih po navedbah iranske tiskovne agencije Isna dejal, da si "Islamska republika Iran pridržuje pravico do legitimne samoobrambe, dokler se vojaška agresija v celoti in trajno ne konča".
Pogovori prek posrednikov
Trump je medtem v ponedeljek večkrat zanikal možnost novih napadov na Iran po volitvah. Novinarjem je ponovno zagotovil, da so ZDA vojno z Iranom že dobile, in poudaril, da se že več mesecev ne obstreljujejo. Na vprašanje, ali po torkovih kongresnih volitvah razmišlja o novih napadih na Iran, je odgovoril nikalno.
Na družbenem omrežju Truth Social je zapisal, da bi bil dogovor s Teheranom lahko dosežen, saj naj bi si ga Iran zelo želel. Padec cen nafte, ki so se v ponedeljek znižale za več kot sedem odstotkov oziroma skoraj deset dolarjev za sod, je pripisal pričakovanjem, da se vojna ne bo nadaljevala.
Njegov podpredsednik J. D. Vance pa je v ponedeljek v pogovoru z mediji dejal, da sta s Trumpom optimistična glede sklenitve dogovora z Iranci. "Zagotovo smo napravili določen napredek. Videli bomo, ali ga lahko napravimo še več," je dejal.
Iranski zunanji minister Abas Aragči je potrdil intenzivne posredne pogovore z ZDA, ki potekajo prek posrednikov, je poročala francoska tiskovna agencija AFP. Med njimi imata po njegovih besedah aktivno vlogo Katar in Pakistan.
Iz Katarja, k posreduje med ZDA in Iranom, so sporočili, da obe strani pregledujeta predloge in da pogovori napredujejo.
Iran je pripravljen ponovno odpreti Hormuško ožino, vendar pod določenimi pogoji. Med drugim zahteva končanje vojne na vseh frontah, odmrznitev iranskega premoženja, odpravo naftnih sankcij in prenehanje ameriške pomorske blokade iranskih pristanišč. Iranski predstavnik je dejal, da bi bilo mogoče načrt za ponovno odprtje ožine izvesti v dveh dneh, če bi Washington sprejel iranske zahteve.
Kljub diplomatskim prizadevanjem pa možnost novega zaostrovanja ostaja odprta. Trump je v soboto dejal, da mora še poskrbeti za enega ali dva cilja, med katerimi je omenil tudi podzemni jedrski objekt Pickaxe mountain v osrednjem Iranu. Gre za območje, kjer naj bi po navedbah izraelskih obveščevalnih služb Iran ponovno zagnal program bogatenja urana, čeprav Teheran to zanika.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Svet,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗