Kaj se zgodi, ko v svet umetnosti vstopi umetna inteligenca?
Znanost in tehnologija
Krasni novi um – oddaja o umetni inteligenci
3. november 2026 ob 7.06 • Zadnji poseg: 3. november 2026 ob 18.33 • MMC RTV SLO, Televizija Slovenija
S procesiranjem ogromnih količin podatkov lahko umetna inteligenca vizualizira tako rekoč vsako zamisel, ki jo človek opiše z besedami. Lahko zdaj kar vsi postanemo likovni umetniki?
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Je to še umetnost? Kdo je zdaj avtor, človek ali algoritem? O teh vprašanjih se voditeljica oddaje Nina Cijan pogovarja z umetnostno zgodovinarko Katarino Mohar z Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in z grafičnim oblikovalcem in vizualnim umetnikom Strahinjo Jovanovićem.
Oglas
S pomočjo UI-ja dobro narejena slika, grafika lahko zavede tudi strokovnjaka, meni umetnostna zgodovinarka Mohar. Izurjeno oko sicer lahko opazi detajle, ki izdajajo nastanek z UI-jem, a za kaj takega se lahko odloči tudi avtor sam. Presojati je treba v kontekstu, čim več poizvedeti o izvoru dela in to morda vodi k jasnejšemu odgovoru. "Mislim, da je treba pojasniti razliko med generiranjem in ustvarjanjem," pa pravi Jovanović. Ustvarjanje, meni, je človeški proces. Skozi domišljijo, pogledom na okolje, družbo, človek ustvarja in se spopada z nekim neznanim procesom, ko stoji na primer pred slikarskim platnom. "Generiranje pa je v bistvu računalniški proces s svojimi pravili in delovanjem v mejah določenega algoritma pri ustvarjanju podob. Brez človeka deluje v okvirih neke statistike."
Vendar, UI se uči na milijonih obstoječih del znanih avtorjev s spleta, pogosto brez njihove privolitve ali kompenzacije. Kaj imajo avtorji od tega? Mohar pojasnjuje: "Dejansko jim ostane avtorstvo izvirnega dela in pomen tega dela. Vprašanje pa je, kaj se s temi deli dela skozi UI. Ne gre vedno za dobesedno kopiranje del. Modeli UI-ja se učijo povezav med slikami, motivi, načini oblikovanja in poimenovanji, ki smo jim jih dali. Bolj gre za neke vzorce, seveda pa to ne izključuje dejstva, da bi se lahko ponovila identična slika. Seveda se lahko, a to vprašanje ni čisto v ospredju. Problem je zlasti v tem, kdo ima na koncu korist od teh del." Model se namreč razmeroma preprosto lahko nauči slogov sodobnih ilustratorjev in če se naročnik namesto za naročilo ilustratorju odloči za generiranje z UI-jem, je to velik avtorskopravni problem. Pomembno pa je tudi, kako se generirana dela predstavljajo, ali je jasno, da je bilo neko delo narejeno z UI-jem ali pa to ni jasno.
Je delo, ki ga ustvari umetna inteligenca, umetniško delo?
"Rekla bi, da je zagotovo lahko," pravi Mohar. "Tudi ne bi omejila umetniškega dela zgolj na neko materialnost, ali je delo obrtniško dobro naslikano in podobno. Takih primerov je v umetnostni zgodovini ogromno, s tem so se ukvarjali konceptualisti, dadaisti. Marcel Duchamp je pred več kot sto leti izbral obrtni izdelek za umetniško delo, se nanj podpisal s psevdonimom in ga poimenoval Fontana. Akt umetnika je bil izbor, intenca in razmislek o tem, kako bo neka umetnina odmevala med publiko. Torej to, da nekaj okarakteriziramo za umetniško delo, nikakor ni vezano samo na predmet sam," utemeljuje Mohar. In tudi za to, da uživamo v nekem umetniškem delu, ni pomembno, kdo ga je ustvaril. Pomemben je učinek in to, kako ga razumemo, kaj doživljamo ob njem.
"Uživanje kot proces ni namenjeno samo umetnosti," pa pravi Jovanović. "Uživamo lahko tudi v predmetih, izdelkih, ki jih uporabljamo. Mislim, da je bistveno, ko gre za generirano podobo, to, kako jo vidijo drugi." To je po njegovem mnenju tudi pričakovanje umetnika ali oblikovalca. S podobo namreč projicirajo idejo lepega, idejo resnice in idejo dobrega. "Ko uporabljamo umetno inteligenco za kreiranje različnih podob, v bistvu projiciramo na druge momente uživanja in tega, kaj je pomen lepega za drugega."
Je UI spremenil svet umetnosti? Ga predrugačil?
"Seveda, kot vsaka tehnološka iznajdba doslej. Že akrilne barve so to povzročile, pa fotografija in tako naprej," pravi Mohar. Umetna inteligenca prav tako odpira nove možnosti za izraz, za umetniško raziskovanje, razvijanje umetniške prakse. "Umetnost govori predvsem o trenutnem stanju družbe, je odgovor na svet okoli nas. Seveda tudi odgovor na to, kaj vse ta novi svet umetne inteligence omogoča, zato jo je nujno uporabljati, raziskovati, saj se umetnost na podlagi UI-ja širi na različne načine," se strinja Jovanović.
Tehnologija, ki podpira umetno inteligenco, s katero svoje slike ustvarja akademski slikar Dominik Mahnič, temelji na nevronskih mrežah. Na podlagi številnih obstoječih podob ustvari novo na umetnikovo dano osnovo. Računalniško ustvarjena podoba nato postane navodilo stroju, ki jo prenese na platno. Stroj se imenuje čopičograf. "S spreminjanjem dobiš boljši ali slabši rezultat," pravi Mahnič.
"Umetniki spreminjajo pravila, jih postavijo na glavo, se odločijo, da ne uporabljajo določene barve ali določenih oblik, prenesejo nekaj iz enega žanra v drugega," pravi intermedijski umetnik Tadej Droljc, "in v tem je UI odličen, ker črpa iz širšega polja možnosti." Za performativno različico svojega dela Večerja s hiperobjektom je z lastnimi zvočnimi frazami natreniral računalniški model in dobil generativne abstraktne laserske svetlobne vizualizacije. V natreniran model je vnesel želene odzive, model pa se je nato sam lahko odzival tudi na zvočne fraze, ki niso bile vnaprej predvidene.
Dela, narejena s pomočjo UI-ja, že najdemo v Muzeju moderne umetnosti v New Yorku, UI je postal tudi del učnih programov Univerze Columbia in Rhode Island School of Design. Tudi zelo napredni modeli so dostopni, a tako visoko zmogljivih računalnikov ustvarjalci skorajda nimajo, vedno dražje so tudi naročnine. Množijo se tudi etična vprašanja z najpomembnejšim vred: komu pripada delo, ki je nastalo na podlagi podatkov, s katerimi se je UI učil?
Bi morala biti uporaba UI-ja regulirana tudi na področju umetnosti?
"Iniciative, ki si prizadevajo za to, so se že pojavile, predvsem zaradi avtorskih pravic in zaradi transparentne rabe," pravi Mohar. To velja tudi za privoljenje avtorjev, da se modeli trenirajo na njihovih delih. Tudi na področju oblikovanja se kažejo iniciative za upočasnitev in omejitev vloge UI-ja ter da se določi ali ugotovi, v kolikšni meri in kakšni rabi je oblikovalsko oziroma umetniško delo delo UI-ja. Navsezadnje gre pri tem ne le za uporabo umetne inteligence, ampak tudi za njeno zlorabo.
Uporaba ali pomoč UI-ja je mogoča tudi pri interpretaciji umetniških del. Umetnostna zgodovinarka Katarina Mohar se ukvarja prav s tem in "trenutno z vprašanjem, ali bi nam lahko generativni slikovni modeli na kakršen koli način pomagali pri umetnostnozgodovinskih raziskavah. Odgovor za zdaj še ni povsem jasen," pravi. "Na primer pri manjkajočem slikovnem delu srednjeveške freske nam lahko generativni UI, tako upamo, zelo hitro generira hipotetične manjkajoče vizualizacije, če jo seveda pravilno in premišljeno uporabimo." Znan je primer svetovno znane Rembrandtove slike Nočna straža, ki so jo kmalu po nastanku obrezali, da so jo prilagodili meram novega prostora v mestni hiši. Vendar obstaja tudi kopija originala v prvotni velikosti in po njej ter s številnimi drugimi podatki so poskušali doučiti modele in z njimi dobiti približek temu, kakšna je slika prvotno bila. Pri tem ne gre za rekonstrukcijo, temveč za vizualizacijo možnosti.
Bi Picasso naslikal Bled z otokom in gradom tako, kot to naredi UI?
Vprašanje je sicer postavljeno na koncu Alenovega obiska pri intermedijskem umetniku Mateju Mihevcu in slika vas bo gotovo zabavala. Umetnik pa zelo jasno razloži, kako sam uporablja digitalna orodja, nove medije, nove procese ter kaj ga privlači v svetu umetne inteligence, ki jo ima za obliko življenja, neko entiteto, silo. Fascinirajo ga halucinacije UI-ja, njegova človeku skrita notranja logika, po kateri generira podobe in jih povezuje. "Vzpostavil sem proces, ki je generiral ogromno količino nenavadnih, čudnih podob, prečesaval sem jih in iskal povezave med njimi, iz njih generiral tudi 3D-objekte, videe in tako prišel do ogromne zbirke različnih podob in vsebin," pojasni. "In kdo je zdaj umetnik? Še vedno vi ali UI?" zanima Alena. "To vprašanje je vedno bolj zapleteno, ta meja se komplicira," pravi Mihevc. "A za zdaj umetna inteligenca brez nas ničesar ne naredi, nima svoje intence ne ideje. Še vedno smo mi tisti, ki njene procese dajemo v pogon."
In česa UI v svetu umetnosti ne bo mogel nadomestiti? Človeka, seveda.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Znanost in tehnologija,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗