86 milijard nevronov, a še vedno toliko skrivnosti
Znanost in tehnologija
Trije slovenski nevroznanstveniki o tem, kako nastajajo spomini, misli in nove zamisli
3. november 2026 ob 6.35 • Stockholm, Ljubljana - MMC RTV SLO, Radio Prvi
Kako nastane spomin? Kje se rodijo misli? Kako možgani ustvarijo nekaj, česar še ni bilo? Človeški možgani skrivajo še veliko neznank.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Znanost vse bolje razume posamezne mehanizme delovanja možganov. Kako se torej delovanje milijard živčnih celic pokaže v našem vsakdanjem življenju? Z možgani zaznavamo svet, razmišljamo, se spominjamo, čutimo, se učimo in odločamo. "Če bi se vsi nevroni v možganih aktivirali hkrati, to ne bi bilo najbolje," pravi psiholog Grega Repovš. "Doživeli bi epileptični napad. Za delovanje tega omrežja je najbolje, da se vzdržuje ravnotežje."
Oglas
Kje v možganih je spomin, kje so čustva, kje misli?
Ko kaj zagledamo, v kaj usmerimo pozornost, prepoznamo obraz, razumemo povedano, se česa naučimo, sprejmemo odločitev, si kaj mislimo ali zapomnimo. Vse to so kognitivni procesi, razlaga Grega Repovš. "Širše jih lahko opredelimo kot procese, ki živemu bitju omogočajo, da iz okolja sprejema informacije, jih predeluje, shranjuje in na podlagi obdelave usmerja svoje vedenje. Ko govorimo o kognitivnih procesih, seveda najprej pomislimo na ljudi, ampak ob taki opredelitvi jih lahko prepoznamo tudi pri vrsti drugih živali."
Bistvo spomina ni preteklost, ampak prihodnost.
Kje v človeških možganih se pravzaprav dogajajo kognitivni procesi? V možganski skorji ali globlje v njihovi notranjosti? V sivi ali beli možganovini? Ali lahko sploh določimo, kje nastajajo spomini, misli, odločitve? "To je zanimivo. Dejansko so bila prva vprašanja, ki so se vezala na kognitivne procese, prav ta: kje jih lahko najdemo? Izkaže se, da jih je zelo težko locirati – možgani kot sistem so namreč tisti, ki omogočajo kognitivne procese. V sivi možganovini se dogajajo izračuni. Tam so telesa možganskih živčnih celic oziroma nevronov. Med njimi so številne sinaptične povezave, ki omogočajo kodiranje informacij, združevanje in integracijo. Pomembna je tudi bela možganovina. Ta nam omogoča, da se te informacije prenašajo po različnih področjih možganov. In v zadnjih dvajsetih letih se je izkazalo, da so različna možganska področja in sistemi organizirani v mreže."
Hipokampus
Pomembno vlogo pri oblikovanju novih spominov, zlasti spominov na dogodke in doživetja, ima hipokampus, majhna struktura v notranjosti možganov. Podoben je morskemu konjičku; po njem je tudi dobil ime. Hipokampus nam pomaga povezovati različne informacije v smiselno celoto. Pomemben je tudi za prostorsko orientacijo. Hipokampus ni skladišče, temveč sodeluje pri nastajanju in utrjevanju naših spominov. Če je poškodovan, ima človek lahko velike težave pri oblikovanju novih dolgotrajnih spominov, čeprav lahko druge sposobnosti, npr. kratkotrajno ohranjanje informacij ali usvajanje nekaterih spretnosti, ostanejo razmeroma ohranjene.
Kako raziskovati možgane?
Ena izmed poti preučevanja možganskih aktivnosti vodi v sodobne laboratorije letošnjih Nobelovih nagrajencev za medicino in fiziologijo. Nobelov odbor v Stockholmu je 5. oktobra sporočil, da Nobelovo nagrado za fiziologijo in medicino prejmejo ameriški raziskovalec Karl Deisseroth ter nemška znanstvenika Peter Hegemann in Georg Nagel. Prislužili so si jo za pionirsko delo na področju optogenetike. Pri tej znanstveni metodi lahko raziskovalci z uporabo svetlobe nadzorujejo aktivnost izbranih živčnih celic.
Zakaj je ta metoda tako pomembna za nevroznanost, bo pojasnila zdravnica Maja Bresjanac. Medtem ko smo o delovanju možganov doslej pogosto sklepali na podlagi posledic poškodb in bolezni, lahko danes z optogenetiko v nadzorovanih poskusih preučujemo delovanje zdravih možganov. "Drži. V zgodovini smo se največ naučili iz bolezni in poškodb. Precejšnji del 19. in 20. stoletja, ko je nevroznanost naredila ključni preboj, smo možgane v veliki meri raziskovali na podlagi opazovanja učinkov poškodb ali bolezni. Sledile so funkcijske slikovne metode, s katerimi smo že lahko opazovali delovanje zdravih možganov živega človeka. Z optogenetiko pa lahko tudi vplivamo na to, kako delujejo živčne povezave v organizmu."
"Letošnji Nobelovi nagrajenci za medicino in fiziologijo so nam dali orodje, s katerim lahko vstopimo v možgane in izvedemo poskus na njih. S svetlobo lahko v živčnih celicah povzročimo spremembo in opazujemo, kaj se zgodi. Z optogenetiko so raziskovalci že ustvarili umetni oziroma lažni spomin. Ko se je poskusna žival v laboratoriju soočila s sicer varnim elementom v okolju, ki pred ustvarjenim umetnim spominom ni bilo ogrožajoče, se je po pridobljenem umetnem spominu v njej sprožilo samozaščitno vedenje," pa poudarja biolog Marko Kreft.
Kako nam ta študija pomaga razumeti spomin pri človeku? Grega Repovš odgovarja, da naš spomin ni kot posnetek, ampak je zapis, kako poustvariti doživeto. "Vsakič ko se nečesa spomnimo, na novo ustvarimo informacije, ki so bile ob dogodku navzoče. To pomeni, da spomin ni nujno neposredni povzetek tistega, kar se je zgodilo."
Nevrodegenerativne bolezni
Znanstveniki upajo, da bodo ob pomoči optogenetike bolje razumeli, kaj se dogaja v možganskih omrežjih pri boleznih, kot sta Alzheimerjeva in Parkinsonova, in da bo to znanje nekoč pomagalo pri razvoju novih načinov zdravljenja.
Maja Bresjanac svetuje, naj bomo za zdaj do takih napovedi previdni in zadržani. "Najmanjšo potencialno vrednost optogenetike ta hip vidim prav v tem, da bi z njo raziskovali tako kompleksen problem, kot je mehanizem Alzheimerjeve demence. Je namreč zares zapletena zgodba in v nasprotju z nekaterimi drugimi boleznimi, tudi Parkinsonovo, pri kateri poznamo področje v osrednjem živčevju, v katerem se bolezenski proces začne, je Alzheimerjeva demenca veliko bolj kompleksna. Pri njej z razmeroma preprostim optogenetskim pristopom, čeprav se zdi lep, ne bomo prišli prav daleč." Metoda pa se je že izkazala pri obvladovanju nekaterih simptomov Parkinsonove bolezni.
Spomin, mišljenje, nove zamisli. Vsi ti procesi se nam zdijo samoumevni, vendar se v ozadju prepletajo v izjemno zapletenem omrežju živčnih celic. Znanost vse bolje razkriva, kako delujejo posamezni deli tega sistema, še vedno pa ne pozna vseh odgovorov na vprašanje, kako iz njihovega delovanja nastanejo naše doživljanje sveta, spomini in nove zamisli.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Znanost in tehnologija,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗