"Vedno več podatkov imamo v digitalnem svetu, ti pa so na trgu nekaj vredni"

Znanost in tehnologija

Špetič: Tehnologija se razvija zelo hitro, v državni upravi pa je premalo strokovnjakov

2. november 2026 ob 22.50 • MMC RTV SLO, Televizija Slovenija

Kibernetski napadi so zelo pogosto oportunistični, meni strokovnjak za digitalne tehnologije Aleš Špetič, ki opozarja, da je umetna inteligenca zelo pocenila takšne vdore.

Foto: Televizija Slovenija
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Napadalci so med kibernetskim napadom na državno upravo ukradli več kot 15.000 uporabniških zapisov. Incident se nanaša na uporabniške račune državnih organov, in ne na uporabniške račune državljanov za dostop do javnih elektronskih storitev. Kdo stoji za napadom in kakšne so lahko posledice vdora? V Odmevih se je Manica Janežič Ambrožič o tem pogovarjala s strokovnjakom za digitalne tehnologije Alešem Špetičem.

Oglas

V oddajo so povabili tudi Urad vlade za informacijsko varnost, se za sodelovanje v Odmevih niso odločili.

Napaden je bil strežnik organa ministrstva za kmetijstvo, ki je deloval na več kot 30 let stari platformi Lotus Notes. A to je le ena od tarč, ne ve se, koliko jih je bilo napadenih. Kaj ima več šibkosti – platforma ali strežnik?

V tem primeru bi rekel platforma, seveda pa je pri strežniku odvisno, kako ga nastavimo. Teh strežnikov s to platformo v državni upravi živi še približno 200 in vsak potrebuje svojega skrbnika. Če je nastavljen tako, kot je treba, je seveda bolje. Kljub vsemu pa so strokovnjaki v svetu enotni, da tako stara platforma lahko predstavlja zelo visoko tveganje. Danes sem bil zelo presenečen, ko sem videl, da jih v državi še vedno toliko v živo uporabljamo.

Kaj so po vašem mnenju ključne šibkosti slovenskega informacijskega sistema, ko govorimo o javni upravi? Je to prav ta zastarelost?

Rekel bi, da je prej težava – temu rečem – digitalna higiena, zavedanje tega, da se tehnologije razvijajo hitro in da ni podobno kot pri tradicionalnejših tehnologijah, kot so elektrika, železnica ali kaj podobnega. Zadeve se odvijajo hitro in temu se je treba prilagajati. Državni sistem pogosto temu ni prilagojen.

Zakaj? Ker nima kadrov ali zato, ker ni denarja?

To gre z roko v roki. Mislim, da bolj zaradi prioritet. Vidimo, da znamo, če gre za nekaj nujnega v državi, to hitro urediti, pri digitalizaciji pa se pogosto vleče zelo počasi. Če dam primer: digitalni podpis je bil uzakonjen v Sloveniji pred več kot 25 leti, ker je poenoten in ga lahko uporabljamo tako rekoč za vse stvari kadar koli, pa bodo danes še vedno, če greste na nekatere banke, rekli, da zahtevajo lastnoročni podpis in celo zavrnejo nekatere dokumente. V državni upravi se izboljšuje. Smo pa še daleč od tega, kjer bi morali biti.

Ko govorimo o podpori strežnikom: ali to zagotavljajo domači strokovnjaki ali se Slovenija obrača po pomoč v tujino?

Pri vzdrževanju strežnikov, podpori in tako naprej večinoma delamo z domačimi strokovnjaki. Je pa težava, in tukaj je bistvo vašega vprašanja, da so strokovnjaki, ki za to skrbijo v državni upravi, umeščeni v lestvice kot vsi drugi državni uslužbenci, hkrati so pa s svojimi znanji izjemno zanimivi za delodajalce na trgu. Zato tisti, ki ostajajo, ostajajo zaradi entuziazma, hkrati jih je pa močno premalo, da bi lahko zagotovili varnost, kakršno bi potrebovali.

Gre po vašem mnenju za napad iz tujine?

Verjetno, zelo verjetno.

S kakšnim namenom?

Napadi, ki se danes dogajajo, so zelo pogosto oportunistični, poskušajo, ali kaj najdejo. To se je v zadnjih šestih oziroma 12 mesecih bistveno povečalo z uporabo umetne inteligence, ki je zelo pocenila vdore. Včasih ko je to delal človek, je iskal najučinkovitejši način, da pride v neki sistem, umetna inteligenca pa lahko poskusi vse in to poskusi zelo učinkovito in hitro. Vedno obstajajo teorije zarote, kaj bi vse lahko bilo, ampak mogoče je, da se bo na koncu izkazalo, da je to čisto oportunistični vdor. Mogoče je bil slabo zavarovan strežnik, tam so bili imeniki, ki so na trgu nekaj vredni, če se jih dobi, in nekdo jih je pobral.

Torej se vam zdi mogoče, da se bodo podatki, ki so bili ukradeni, pojavili na črnem trgu in bodo na voljo?

Če jih je nekdo skopiral in pobral, bo najmanj, kar se bo zgodilo, da se jih bo dalo na voljo na črni trg. Če seveda ne velja teorija zarote, da je nekdo šel noter z namenom.

Zdi se, da skoraj ni oddaje, v kateri ne bi v zadnjih dneh govorili o kibernetskih napadih. Pred dnevi so bili napadi v Franciji na hladilnike v supermarketih, danes poročamo o napadih na hladilnike v supermarketih v šestih evropskih državah, v petek smo govorili o napadu na kriptoplatformo Binance. Ali imajo ti napadi kaj skupnega?

Samo to, da imamo vedno več podatkov in svojih življenj opredeljenih tudi v digitalnem svetu, vsebinsko gledano so dokaj raznoliki. Binance je bil čisti oportunizem, zelo verjetno celo sponzoriran od države. Špekulira se o Severni Koreji. Hladilniki v več državah, ki so se zdaj ponovili že tretjič, zelo namigujejo na to, da gre za državni "poseg", kjer se poskuša destabilizirati države, v katerih se je to zgodilo.

O kateri državi govorimo?

Najverjetneje Rusiji, ampak to je z moje strani čista špekulacija, čeprav obstaja neka logika. Ta zadnji pa je po mojem mnenju špekulativni napad, v katerem se je pač nekaj dobilo.

Aleš Špetič o nizu kibernetskih napadov

Oglas

内容来自 MMC RTV - Znanost in tehnologija,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅