Kračun: Če bomo prehitro začeli preveč intenzivno varčevati, bo prizadeta gospodarska rast

Gospodarstvo

Pogovor v Odmevih

2. november 2026 ob 22.27 • Ljubljana - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija

Slovenija se bo prihodnje leto morala zadolžiti za okoli pet milijard evrov, zato ne sme biti niti najmanjšega dvoma o njeni sposobnosti poravnavanja obveznosti, opozarja predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.

Davorin Kračun. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Ministrstvo za finance je ocenilo, da bi javnofinančni izpad ob uveljavitvi intervencijskega zakona po dinamični metodi znašal nekaj manj kot 650 milijonov evrov. Ali je ta ocena realna in kaj to pomeni za slovenske javne finance, je v Odmevih v pogovoru z Manico Janežič Ambrožič ocenjeval predsednik fiskalnega sveta Davorin Kračun.

Oglas


Slišali smo dve oceni učinkov zakona. Po dinamični metodi, ki upošteva tudi odzive gospodarstva in prebivalstva na sprejete ukrepe, bi bil javnofinančni izpad 647 milijonov evrov. Izračun fiskalnega sveta letos septembra je bil milijarda 200 milijonov evrov. Zakaj je razlika tolikšna?

Tudi fiskalni svet je napravil dinamični izračun, kjer smo dokaj blizu z ministrstvom za finance. Razlika pa je v tem: 1,2 milijarde je statični izračun za leto 2027. Ko bodo pa začeli delovati dinamični učinki, kot jih je predvidel fiskalni svet z upoštevanjem multiplikatorjev, bi se ta primanjkljaj lahko postopoma znižal vse do polovice, kar pomeni do približno od 600 do 700 milijonov evrov. Težava pa je v tem, da bo na začetku šok, če se v trenutku zmanjšajo javnofinančni prihodki. Sistemi bodo morali delovati naprej in zato se bodo primanjkljaji na začetku povečali. Šele po tem, ko bo sledila sprememba vedenja, kar lahko traja tudi leto ali dve, lahko računamo na to, da se bodo ti primanjkljaji začeli zmanjševati, in potem bomo pri oceni od 600 do 700 milijonov evrov. Številka je podobna pri nas in pri ministrstvu za finance.

Urad za makroekonomske analize in razvoj je septembra močno izboljšal napoved gospodarske rasti za letos, ki naj bi znašala 3,8 odstotka. Koliko so ti izračuni učinkov razvojnega zakona odvisni od gospodarske rasti?

Gospodarska rast vsekakor olajša javnofinančni položaj. Z gospodarsko rastjo nastopajo tudi večji javnofinančni prilivi, zato je proračune lažje izpeljati. Ampak opozarjam tudi na pomembno tveganje, ki je prisotno pri tem. Namreč če bomo začeli prehitro preveč intenzivne varčevalne ukrepe, da bi lahko sestavili proračun, potem bi se lahko zgodilo tudi to, da bo prizadeta gospodarska rast. Kajti če z varčevanjem zmanjšamo povpraševanje, potem to prizadene tudi gospodarsko rast. Zato je zelo pomembno, da bodo ukrepi za kompenzacijo primanjkljajev, ki bodo nastali, dozirani, pomembno bo, kako bodo zasnovani in kako bo vladi oziroma ministrstvu za finance uspelo voditi ves proces, ki je z javnofinančnega vidika tvegan.

Minister za finance je dejal, da ni nobene bojazni pred razpadom sistema socialne države. Vas skrbi izpad prihodkov pokojninske in zdravstvene blagajne?

Izpad prihodkov nas skrbi, ampak to mora predvsem skrbeti vlado oziroma izvoljene organe. Oni so odgovorni za celoto delovanja države, zato morajo upoštevati tako javnofinančni kot tudi socialni, politični vidik vsega, kar počnejo. Ampak javnofinančni vidik je pomemben, in če tu sledi večji zdrs, potem je zelo težko popraviti tudi politični, socialni vidik, tudi vprašanje kakovosti življenja.

Minister govori o optimizaciji. Kako bomo te poteze po vašem mnenju občutili državljani?

Optimizacija je vedno zaželena. Vedno imamo zakone, ki zahtevajo neutemeljene izdatke. Vedno imamo različne recimo subvencije, za katere ne moremo trditi, da so učinkovite in da prispevajo k blaginji prebivalstva. A tu gre za dve milijardi, ki ju je treba pokriti, zaradi tega, kar obetajo sedanji proračuni in dodatno tudi intervencijski oziroma omnibus zakon. In do tega ni preprosto priti samo z optimizacijo.

Slovenske javne finance so pod drobnogledom tujih finančnih ustanov. Pomembno je, da se Slovenija zadolžuje poceni. Kaj lahko ogrozi naš položaj?

Slovenija mora vedno in v vsakem trenutku dokazovati, da so njene javne finance obvladljive. Ampak zadeva bo postala vedno težja tudi zaradi tega, ker se na finančnih trgih obrestne mere dvigujejo. Slovenija se je pred leti zadolževala po enoodstotni obrestni meri, zdaj pa gredo te obrestne mere že proti štirim odstotkom. V prihodnjih letih, ko bodo dospele obveznice iz časov, ko je bila obrestna mera nizka, jih bo pač treba nadomestiti z obveznicami, za katere bo Slovenija plačevala več, čeprav bo njena kredibilnost neomadeževana. Zato je zelo pomembno, da vlada ob tem intervencijskem zakonu vodi takšno javnofinančno politiko, da ne bo niti za trenutek mogoč nikakršen dvom o poravnavanju njenih javnofinančnih obveznosti oziroma njenih mednarodnih obveznosti. V prihodnjem letu moramo skupaj z zapadlimi obveznicami in novonastalimi primanjkljaji računati na približno pet milijard evrov nove zadolžitve po pogojih, ki bodo veljali prihodnje leto, in ti pogoji zagotovo ne bodo tako ugodni, kot so danes.

Kračun: Treba po pokriti dve milijardi
Mrak: Rezali bomo

"Izkušnje, tudi naše iz prejšnjih situacij, zelo jasno kažejo, da ko greš z javnofinančnimi prihodki dol, potem zgodba o tem, da boš to zapolnil z višjo gospodarsko rastjo ... Mislim, da je vsakomur jasno, da se tega ne da zapolniti v celoti," je v oddaji Marcel dejal ekonomist Mojmir Mrak. S tem je komentiral intervencijski zakon in napovedi vladne strani, da se bo proračun spet polnil zaradi povečane gospodarske aktivnosti, ki naj bi jo omogočil zakon. "Dejstvo je, da bomo imeli na osnovi tega bistveno manj prihodkov in povečanje javnofinančnega primanjkljaja." "Minister za finance je jasno rekel, kar je meni všeč, da se bomo držali fiskalnih pravil. To jasno pomeni, da je, če se bomo držali fiskalnih pravil, prihodkov je manj, s tem povedal, da bomo rezali," je dodal.

Mrak je dodal oceno, da je davčna obremenitev dela v Sloveniji previsoka in da je "vrhnja struktura" dejansko preveč obdavčena. Sam se zavzema za neko obliko razvojne kapice, ne pa takšno, kot je predlagana. Mrak se bolj ogreva za španski model. Je pa po njegovem mnenju narobe, da se obdavčitev rešuje "na horuk" z intervencijskim zakonom. Moti ga tudi to, da se zakon imenuje razvojni, saj bo mogoče povečal porabo, a profesor ne vidi, kje bi ta sproščeni denar za ljudi okrepil razvoj kot tak. Tako imenovanih "razvojnih kadrov" s plačo več kot 7500 evrov je v Sloveniji namreč zelo malo.

Profesor Mrak je še opozoril, da imamo v Sloveniji trenutno triodstotno gospodarsko rast, na to pa se v prihodnosti ne moremo zanašati.

Marko Lotrič, Mojmir Mrak o intervencijskem zakonu

Oglas

内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅