Kandidati za župana o reševanju prometnih zagat in izboljševanju kakovosti zraka v Celju

Celje. Foto: Žiga Živulović jr./BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Po podatkih statističnega urada je imela sredi leta 2024 Mestna občina Celje približno 49.540 prebivalcev (okoli 24.880 moških in 24.660 žensk). To jo je uvrščalo na 5. mesto med slovenskimi občinami. Na kvadratnem kilometru površine občine je živelo povprečno 519 prebivalcev. Gostota prebivalstva je bila večja od povprečja na ravni države (105 prebivalcev na km2). Povprečna starost občanov je bila 44,6 leta in tako višja od slovenskega povprečja (44,3 leta).

Oglas

Med občani, starimi 15–64 let (tj. med delovno sposobnim prebivalstvom občine), je bilo približno 73 odstotkov zaposlenih ali samozaposlenih oseb (t. i. delovno aktivnih), kar je več od slovenskega povprečja (70 %).

Povprečna mesečna plača na osebo, zaposleno pri pravnih osebah v celjski občini, je bila v bruto znesku za približno štiri odstotke nižja od letnega povprečja mesečnih plač na ravni države, v neto znesku pa za približno tri odstotke nižja.

Med 1000 prebivalci občine jih je 570 imelo osebni avtomobil, ki je bil povprečno star 11 let.
Celje se sooča z negativnim naravnim prirastom (-2,5 na 1000 prebivalcev). Vendar to izgubo uspešno kompenzira z močnim pozitivnim selitvenim prirastom (9,2 na 1000 prebivalcev), zaradi česar je skupna rast prebivalstva še vedno pozitivna.

Štirje županski kandidati

46-letni Darko Radiković (Resni.ca) je ključavničar. Med prednostnimi nalogami izpostavlja obnovo cest in pločnikov, reševanje prometnih zastojev in izboljšanje kakovosti zraka. Prometne težave bi reševal z izboljšanjem semaforskih režimov, pretočnosti križišč in usklajevanjem cestnih del, v središču mesta pa bi uredil parkiranje. Za stanovalce predlaga eno brezplačno parkirno dovolilnico na stanovanjsko enoto. Pri izboljšanju kakovosti zraka bi zahteval redno spremljanje in javno objavo podatkov o onesnaževalih ter strožji nadzor izpustov v sodelovanju z državo, inšpekcijami in industrijo. Med ukrepi omenja tudi učinkovitejši javni prevoz in več zelenih površin.

56-letni Tomaž Krajnc (Lista Tomaža Krajnca), diplomirani ekonomist z dolgoletnimi izkušnjami v gospodarstvu, bi se ob izvolitvi najprej lotil priprave celovitega prometnega in parkirnega načrta, pospešitve prostorskega načrtovanja za stanovanja in gospodarstvo ter pregleda večjih občinskih naložb, njihovih stroškov, rokov in virov financiranja. Prometne zastoje bi sprva reševal z optimizacijo križišč in semaforjev, ureditvijo sistema P+R ter izboljšanjem Celebusa. Srednjeročno bi tranzitni promet umaknil iz mesta, dolgoročno pa zgradil nove obvozne povezave. Pri kakovosti zraka, ki se je po njegovih besedah izboljšala, a ostaja obremenjena predvsem zaradi občasne povečane onesnaženosti, napoveduje okrepitev meritev in javnega objavljanja podatkov.

37-letni aktualni celjski župan, sicer arhitekt Matija Kovač (Lista Matije Kovača), napoveduje, da bi se najprej pogovoril z vsemi izvoljenimi strankami in z njimi sklenil dogovor o sodelovanju v novem mandatu. Med prednostnimi nalogami je izpostavil pripravo strokovnih podlag za tri nova gospodarska območja v Trnovljah, na Ljubečni in Teharjah ter začetek sprememb občinskega prostorskega načrta. Pripravil bi tudi celovit model parkirne politike. Prometne zastoje želi reševati z razvojem Celebusa, sistema izposoje koles KolesCE, kolesarskih povezav in intermodalnega potniškega centra, ob tem pa pričakuje čimprejšnjo gradnjo celjskih obvoznic. Pri izboljšanju kakovosti zraka napoveduje nadaljnjo krepitev daljinskega ogrevanja, zamenjavo zastarelih kurilnih naprav, uporabo obnovljivih virov energije in elektrifikacijo javnega prevoza.

66-letni nekdanji dolgoletni celjski župan in odvetnik Bojan Šrot (Celjska županova lista Bojana Šrota) v primeru izvolitve napoveduje gradnjo obvoznice, 1000 novih parkirnih mest in 300 stanovanj za mlade. Med prednostnimi nalogami izpostavlja tudi ustvarjanje 1000 delovnih mest, milijon evrov za podjetništvo in boljšo dostopnost do zdravnikov. V programu Celje 2030 napoveduje, da bi prometne zastoje reševali predvsem z obvoznico. Ob tem bi zagotovili 1000 dodatnih parkirnih mest. Za zmanjšanje prometa v mestu bi uvedli tudi nove linije mestnega potniškega prometa, ki bi vozile tudi ob nedeljah in praznikih. Pri izboljšanju kakovosti zraka bi se osredotočili na zmanjševanje onesnaževanja zaradi individualnih kurišč in prometa.


Na MMC-ju smo kandidatom in kandidatkam za župane dvanajstih mestnih občin v okviru volilne kampanje zastavili vprašanja, povezana z vodenjem njihove občine. Vsi kandidati so prejeli enaka vprašanja z omejitvijo dolžine odgovora. Njihovi odgovori so razvrščeni tako, kot so kandidati razvrščeni na kandidatni listi, ki jo je objavila Državna volilna komisija.


Kako ocenjujete trenutni razvoj Celja oziroma kakšna je vaša vizija razvoja Celja?

Na MMC-ju smo kandidatom in kandidatkam za župane dvanajstih mestnih občin zastavili vprašanja, povezana z vodenjem njihove občine. Vsi kandidati so prejeli enaka vprašanja z omejitvijo dolžine odgovora.

- Murska Sobota

- Novo mesto

- Ptuj

Darko Radiković: Celje ima velik potencial, vendar menim, da se mora razvoj mesta bolj usmeriti v vsakdanje potrebe ljudi. Ni dovolj, da se razvija mestno središče – enako pozornost moramo nameniti vsem mestnim četrtim in krajevnim skupnostim. Moja vizija je Celje, kjer so ceste in pločniki urejeni, parkiranje dostopnejše, javni denar porabljen pregledno, občani pa vključeni v odločitve. Želim si tudi več vsebin za mlade družine, šport in prosti čas ter boljši izkoristek potenciala Šmartinskega jezera. Razvoj moramo meriti po konkretnih izboljšavah, ki jih ljudje občutijo v vsakdanjem življenju.

Tomaž Krajnc: Celje se je v zadnjih letih razvijalo, vendar pogosto brez dovolj jasne dolgoročne usmeritve in povezovanja posameznih projektov v celoto. Moja vizija je Celje z načrtom: mesto, ki ve, kje želi biti čez 10, 20 in 30 let. To pomeni hitrejše prostorsko načrtovanje, več stanovanj, boljšo prometno ureditev, več vlaganj v gospodarstvo in kakovostna delovna mesta, učinkovitejšo občinsko upravo ter odgovorno upravljanje javnega denarja. Razvoj mora biti uravnotežen – za mestno središče, mestne četrti in krajevne skupnosti.

Matija Kovač: Celje je v zadnjih štirih letih dobilo nov razvojni zagon. Pospešili smo investicije, premaknili številne dolgo načrtovane projekte in sprejeli OPN, ki ga je mesto čakalo nerazumljivo dolgo, kar dve desetletji, postavili temelje za prihodnji razvoj. Moja vizija je Celje kot gospodarsko močno, zeleno in sodobno mesto, privlačno za življenje, delo in ustvarjanje družine. Mesto, v katerem mladi vidijo svojo prihodnost, podjetja priložnosti za rast, občani pa uživajo visoko kakovost življenja. Ključno je, da ohranimo razvojno kontinuiteto, nadaljujemo začete projekte in izkoristimo priložnosti, ki smo jih ustvarili.

Bojan Šrot: Celje danes deluje le na papirju. Veliko ljudi še vedno nima svojega osebnega zdravnika, število kaznivih dejanj se je v dveh letih močno povečalo za 30 odstotkov, gneča v prometu je velika, iskanje parkirnega mesta je pogosto misija nemogoče, v središču pa je veliko zaprtih lokalov. Veliko mladih Celja ne vidi kot mesta, kjer bi si v prihodnosti ustvarili družino in zgradili kariero. Zato smo pripravili program Celje 2030, jasen in uresničljiv načrt, ki ga bomo izvedli po zmagi. Celje bo leta 2030 mesto z umeščeno obvoznico in 1000 novimi parkirnimi mesti. Vsak bo imel svojega zdravnika. Mladi bodo ostajali v Celju, si tu ustvarjali družine in odpirali svoja podjetja. Pomagali jim bomo s 300 novimi stanovanji, projektom Prva hiša in 1000 novimi delovnimi mesti, podjetnikom pa z milijonom evrov podpore na leto in novimi spodbudami za gospodarstvo. Ulice bodo razsvetljene in varne, središče bo živo vse leto, ljudje na vasi pa bodo imeli vse, kar imajo ljudje v središču mesta. To je Celje 2030, za katero se borimo. Popolno nasprotje tega, kar je danes.

Kateri bi bili vaši prvi trije ukrepi, če bi bili izvoljeni za župana?

Darko Radiković: Prvi ukrep bi bil pregled stanja cest, pločnikov in osnovne infrastrukture. Pripravil bi štiriletni načrt obnov z javno objavljenim seznamom prednostnih odsekov in jasnimi roki izvedbe. Obnove morajo zajeti vse dele občine, ne samo mestnega središča. Drugi ukrep bi bil ureditev parkiranja in prometnih razmer. Pregledal bi obstoječi sistem, stroške in prihodke in pripravil rešitve, ki bi dale večjo prednost stanovalcem. Posebno pozornost bi namenil tudi prometni varnosti in nevarnim točkam. Tretji ukrep bi bila večja preglednost občinskega poslovanja in porabe denarja. Občani morajo vedeti, koliko posamezni projekti stanejo, kaj občina z njimi pridobi in ali so bili izvedeni v dogovorjenih rokih. Pri vsakem večjem projektu bi zahteval jasne cilje, nadzor stroškov in odgovornost za rezultate.

Tomaž Krajnc: Prvi ukrep bo priprava jasnega akcijskega načrta za promet in parkiranje z roki, prioritetami in odgovornimi nosilci. Drugi bo pospešitev prostorskih postopkov in priprava območij za stanovanjsko in gospodarsko gradnjo, saj Celje potrebuje več stanovanj in boljše pogoje za investicije. Tretji ukrep bo temeljit pregled vseh večjih občinskih projektov in financ, da se določijo prioritete, stroški, viri financiranja in roki izvedbe. Želim občino, ki manj improvizira in več stvari izvede pravočasno.

Matija Kovač: Naša prednost je, da ne začenjamo iz nič. Imamo jasno razvojno smer in številne projekte v izvajanju. Moje tri prioritete so pospešitev stanovanjske gradnje in gospodarskih investicij, nadaljnja modernizacija prometne in komunalne infrastrukture ter dvig kakovosti življenja v vseh krajevnih skupnostih. Sprejeti OPN nam odpira nove možnosti, ki jih moramo čim prej pretvoriti v konkretne investicije, nova delovna mesta in stanovanja. Nadaljevati moramo tudi vlaganja v javni promet, šport, izobraževanje in zelene površine.

Bojan Šrot: Prvič: začeli bomo pripravljati rebalans proračuna za leto 2027, s katerim bomo zagotovili denar za uresničitev programa Celje 2030 in uspešen razvoj Celja.
Drugič: izvedli bomo "odprta vrata“. Vsaj enkrat na mesec bodo vrata županove pisarne odprta za vsakogar, brez naročanja. Želim poslušati ljudi, njihove težave in ideje in skupaj iskati rešitve. Vedno sem bil med ljudmi in tako bom delal tudi, ko bom znova župan.
Tretjič: skupaj z vlado bomo pripravili načrt gradnje obvoznice z jasnimi roki. Odprli bomo tudi spletno stran, na kateri bo vsak lahko spremljal vsak korak, od projekta do gradnje. Ta projekt želim voditi javno in skupaj z ljudmi, da bo pregleden in vključujoč.

Kakšen odnos ima država do Celja, ki je tretje največje mesto v državi? Bi morala biti njegova vloga večja in kako to doseči?

Darko Radiković: Menim, da mora Celje glede na svojo velikost, lego in regionalni pomen imeti močnejši glas pri državnih odločitvah. Pomembno je, da se to ne kaže samo v besedah, ampak tudi pri državnih naložbah, prometnih povezavah, zdravstvu, gospodarstvu in razvoju javne infrastrukture. To lahko dosežemo z odločnejšim in bolj usklajenim nastopom občine do države, s konkretnimi projekti in vztrajnim zagovarjanjem interesov Celja. Pri tem bi sodeloval z okoliškimi občinami, gospodarstvom in drugimi ustanovami, saj se številni izzivi ne končajo na občinskih mejah. Celje ne potrebuje posebnih privilegijev, ampak pošteno obravnavo, upoštevanje njegovih potreb in konkretne rezultate. Kot župan bi si prizadeval, da bi se o prihodnosti Celja odločalo skupaj z nami, ne brez nas.

Tomaž Krajnc: Celje ima glede na svojo velikost, gospodarski pomen, prometno lego in vlogo regijskega središča premalo teže pri državnih odločitvah. Država mora Celje obravnavati kot eno ključnih razvojnih središč Slovenije, ne le kot še eno občino. To lahko dosežemo z bolj samozavestnim in strokovnim zastopanjem interesov mesta, tesnejšim povezovanjem občin savinjske regije ter pripravo projektov, ki so dovolj kakovostni in zreli za državno in evropsko financiranje. Celje mora biti dejavnejši sogovornik države pri prometu, zdravstvu, izobraževanju in gospodarskem razvoju.

Matija Kovač: Sistem financiranja mestnih občin še vedno ne upošteva dovolj njihovih regionalnih nalog in razvojnih potreb. Smo pa v sodelovanju z državo v zadnjih letih naredili pomembne premike, ki so že močno vidne v prostoru. Samo v zadnjih treh letih je država v Celje usmerila za več kot 100 milijonov evrov neposrednih investicij, ob tem pa je bilo več naših projektov izdatno podprtih z državnimi in evropskimi sredstvi. To je pomemben razvojni zagon, ki ga želimo nadaljevati. Naš cilj ostaja pravičnejše financiranje mestnih občin, več decentralizacije in nadaljnje vlaganje v ključne razvojne projekte Celja. Močna regionalna središča pomenijo tudi močnejšo Slovenijo.

Bojan Šrot: Celje ne sme biti mesto, ki čaka v vrsti. Danes je v Ljubljani iztegnjena roka do Celja in Celje jo mora sprejeti. Z vlado dobro sodelujem in vem, na katera vrata je treba potrkati. Najpomembnejši projekt za mesto, obvoznica, je državni projekt in čaka že predolgo. Skupaj z državo bomo zgradili obvoznico, okrepili celjsko policijsko postajo z več policisti na ulicah in izvedli druge nujne infrastrukturne projekte. Celje mora znova postati pomembno regijsko središče, izobraževalno središče in motor razvoja vzhodne Slovenije z močnim glasom v Ljubljani. Tega ne dosežemo s prepiri z državo, ampak s partnerstvom, ki sem ga pripravljen voditi od prvega dne.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

把喜欢的内容,留在你的新标签页。

打开我的订阅