Vučićeve in Orbanove štacune že zapirajo, kaj bo z Jankovićevo?
Šport in politika sta dva ločena svetova, radi rečejo. Med seboj se ne prepletata, dodajo tisti, ki si naivno ali zanalašč oči zatiskajo še bolj. Saj zveni lepo, romantično, a se bojim, da gre le za obrabljeno floskulo, ki z realnostjo nima veliko skupnega. Žal.
Dober primer imamo pred nosom. V Ljubljani, kjer tamkajšnji športni kolektivi aktivno sodelujejo v županski kampanji Zorana Jankovića, mu izražajo podporo ob vsaki priložnosti. Od nogometne in košarkarske Olimpije, odbojkarskega ACH Volleyja do rokometnih Krima in Slovana, ki sta od občinskih sredstev odvisna najbolj. V zaskrbljenosti, da ne rečemo strahu, da bi velik zaljubljenec v šport in njegov dolgoletni podpornik, ponekod celo steber, čez noč ostal brez vpliva nad občinskim proračunom. Ker, kdo pa je kdaj na kakšni tekmi videl Luko Mesca? Kdo je kadarkoli slišal ali prebral kakšne njegove besede o športu? Še umetna inteligenca, znana bolj po tem, da si kakšno izjavo raje izmisli, kot da bi jo spregledala, ima težave povezati pojma Mesec in šport.
alesfevzer.com
Argument za skrb v športni četrti prestolnice zato drži vodo. Če se (je) Zokijev izzivalec ukvarja(l) z rekreativnim boksom in uživa v večernih sprehodih na Ljubljanski grad, to ne deluje ravno zagotovilo, da bo kot aktualni župan 'spodbujal' javna mestna podjetja in gospodarstvo, da v, recimo, rokometnega prvoligaša vlagajo na sto tisoče evrov, kot jih v blagajne Slovana s skupnimi močmi z generalnim pokroviteljem LL Grosistom in Mestno občino Ljubljana Energetika Ljubljana, Ljubljanska parkirišča in tržnice, LPP, Lekarna Ljubljana, Vodovod kanalizacija Snaga ...
Basket in fuzbal še …
Če košarkarska Cedevita Olimpija, nogometna Olimpija ali hokejska Olimpija imajo svoj(e) kapital(ce) in vseeno niso tako izrazito odvisne od Mestne občine, bi njeno zaprtje pipice za Slovan (tudi Krim) lahko bilo pogubno. Vseeno verjamem, da ne čez noč, saj je Mesec vseeno socialist, ki (si) najbrž ne bi dovolil v trenutku vselitve v mestno hišo ustaviti financiranja in nakopati celega kupa neplačanih obveznosti igralcem in drugim upnikom iz ustroja kluba, ki bi končale na sodišču. V Srbiji, kjer so študenti zrušili Jankovićevega osebnega prijatelja Aleksandra Vučića, košarkarska velikana Crvena zvezda in Partizan, v katera je nekdanji veliki vodja države prek državnih aparatov in raznoraznih obvodov naložil milijone in milijone evrov, zaenkrat še peljeta svojo zgodbo naprej. Med evropsko elito, čeprav je res, da je evroliga glede njune prihodnosti previdna, saj jima ni podelila stalne licence za nastopanje v prvorazrednem evropskem klubskem tekmovanju. Kdo bi vedel, kaj bo z njimi, če najbrž še sami ne točno …
alesfevzer.com
… rokomet ne
Kar se v instituciji enega od beograjskih velikanov dogaja pod streho manj priljubljenega rokometnega oddelka, jim optimizma ne vliva. Zgodba Partizana nazorno kaže, kako hitro se lahko vse podre. Čez noč. Vučićev režim je padel 25. oktobra, dva tedna kasneje je iz pisarn udeleženca rokometne lige prvakov prišla vest o padcu upravnega odbora kluba, še isti dan se je poslovil sloviti trener Raul Gonzales, v naslednjih dneh pa večina glavnih nosilcev igre. In to ni edini aktualni primer. Po padcu Viktorja Orbana na Madžarskem se je začel utapljati največji klub v evropskem ženskem rokometu od zlatega obdobja Krima naprej, Györ z Zormanovim dobrim prijateljem Urošem Bregarjem v strokovnem štabu in kapetanko reprezentance Tjašo Stanko na igrišču, ki brez finančne politike izpod prejšnje državne oblasti ne more obstati v evropskem vrhu. Tako vsaj pravi direktorica, ki svojim zaposlenim menda ponuja prepolovitev plač. Kratka je pot od prvega favorita lige prvakov do obskurja, kakršnega imamo recimo v ženskem rokometu na sončni strani Alp. Navsezadnje pa že pri Krimu vidimo, kako nizko je med evropsko elito padel, odkar je Janković večji del občinskih sredstev iz ženskega preusmeril v moški rokomet.
alesfevzer.com
Vučićeve in Orbanove štacune torej počasi že zapirajo, kaj bi bilo z Zokijevo, če bi izgubil volitve? Osebno mi je bolj ali manj vseeno, kdo bo 29. novembra v Ljubljani zmagal v 2. krogu. Ne bom volil za Jankovića. Ne za Mesca. Ker čeprav v prestolnici živim že debelo poldrugo desetletje, se do statusa polnopravnega občana in s tem volilne pravice tako ali tako še nisem uspel dokopati – najemniško stanovanje za 'normalno' najemnino, ki dopušča prijavo stalnega (ne le začasnega) bivališča je pač skoraj nemogoče dobiti, vsaj po mojih dolgoletnih izkušnjah. Predvolilnim obljubam, da bo pod tem ali onim boljše, pa (nikoli) ne verjamem. Nimam sebične agende za stavek, ki ga bom napisal naslednjega. Da si tudi kot plačnik komunale, energije, odvoza smeti, mestnega avtobusa in drugih položnic za storitve v Ljubljani želim, da projekt Slovana o(b)stane.
alesfevzer.com
Briga me, briga me
Razen če je sebična agenda, da mi je mar za slovenski rokomet. Ker Slovan je dober za slovenski rokomet. Za Ljubljano, ne vem, res nisem prepričan, ko se oziram po tribunah Tivolija, Stožic ali tudi Kodeljevega, ki kričijo besedi iz naslova enega od komadov starega slovanovca Pera Lovšina: Briga me. Briga me, briga me. Briga me, briga me (pa si na Youtubu zavrtite refren za boljši učinek). Če hočete angleško verzijo istega sporočila, si zavrtite pesem I don’t care od Eda Sheerana in Justina Bieberja ...
alesfevzer.com
Ljubljani, če izvzamemo Zorana Jankovića, Uroša Zormana, Borisa Denića, vse (ostale) stare in nove slovanovce ter še kakšnih 100, morda 200 zvestih navijačev, zaenkrat ni mar za Slovan. Ali bi ga imela ali ne. Briga me, briga me … Je pa Slovan dober za Celje, kakorkoli se to sliši. Celje je spet dobilo starega vročega rivala, obujeno rivalstvo, o katerem je govora po ulicah, kavarnah in oštarijah. Dobilo je še en veliki derbi, zdaj največjega v državi, dobilo je tekmeca, ki polni tudi njegove tribune. Dobilo je nekoga, ki ga žene naprej, dela boljšega.
Iz istega razloga je Slovan dober tudi za njune ostale konkurente, razen ko jim zaradi finančne premoči ali eminence na klopi jemlje igralce – ali s trga ali direktno iz garderobe. Posledično je Slovan dober za RZS in prvenstvo, ki je z njim močnejše in zanimivejše, ker vseeno pa ni tako močan, da bi mu lahko, kot nekoč Celju, naslove pripisovali vnaprej. Dober je za ugled slovenskih klubov v Evropi (in tudi EHF-ove točke), če zmaguje, kot letos. (Samo ne preveč kazati okrog slike tribun z domačih tekem.)
alesfevzer.com
Dober je za vrhunske starejše slovenske legionarje, ki se lahko za dober denar vrnejo v domovino odigrat še zadnje sezone svojih karier. Dober je tudi za reprezentante na pragu najboljših let, ki se za dobro plačo lahko dokazujejo v Evropi in se prodajo v tujino. Marsikomu gre v nos, a če Slovan izgine na margino, kjer je bil toliko let, bo slovenski rokomet veliko izgubil. Upajmo, da ne.
内容来自 Ekipa,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗