Podatki v jakni
Kolumne
Kolumna Andreja Brgleza
22. november 2026 ob 13.28 • MMC RTV SLO
Nekoč je bila usnjena motoristična jakna simbol upora proti sistemu. Danes jo nosijo ljudje, ki predstavljajo sistem. Še posebej sistem pobiranja podatkov.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
To nas pripelje tudi do tega, da je nemška vojska zaradi strahu pred vohunjenjem pred kratkim omejila dostop kitajskih avtomobilov do svojih vojaških območij. Poglejmo, kako smo prišli do tu, kjer smo, in kam nas lahko zapelje podatkovna nafta, ki jo vsak dan ustvarjamo sami.
Oglas
Ko je Marlon Brando leta 1953 v filmu The Wild One (Divjak) sedel na motocikel, oblečen v črno usnjeno jakno, je simbol uporništva dobil novo podobo. Nekaj desetletij pozneje so prišle drugačne skrbi in Joe Strummer iz skupine The Clash je v pesmi This Is England prepeval, da ima motoristično jakno, a mu razmere v družbi ne omogočajo česa drugega, kot da hodi peš. Takole je pel Joe: "Črna senca Vincenta pada na vrsto Triumphov. Motoristično jakno imam, a ves čas hodim peš. Piha južnoatlantski veter, ledeni dih umirajočega prepričanja. Ne vidim nobene slave. Kdaj bomo svobodni?"
Takšni časi so bili. Ko je Strummer leta 1985 prepeval o Vincentu in Triumphu, je britanska motociklistična industrija že izgubila velik del nekdanje moči. Japonski proizvajalci so medtem prevzeli vodilno vlogo. Vincent je bila znamenita in tehnološko zelo napredna britanska znamka motociklov, ki je proizvodnjo ustavila že leta 1955. Triumph je preživel. Ni mu bilo lahko in močno se je moral prilagoditi, kar v prevodu pomeni, da je velik del njegove proizvodnje na Tajskem.
UI-jakna
Črna usnjena jakna, nemalokrat prav motoristična, je eden redkih kosov oblačil, ki že skoraj stoletje potuje med družbenimi razredi, glasbenimi odri in filmskimi platni ter tako krepi svojo simbolno moč. Se je pa vmes močno spreminjal njen pomen, močno je odvisen od tega, kdo jo obleče in proti komu se upira.
Kot rečeno, Marlon Brando jo je leta 1953 spremenil v uniformo individualnega uporništva. Dve leti pozneje je James Dean v filmu Upornik brez razloga uporništvo obarval rdeče, film je bil v barvah, jakna je bila rdeča, sam pa sicer skoraj ni slekel črne usnjene. V sedemdesetih so Ramones in pankovsko gibanje v črnih usnjenih jaknah gradili kulturo upora proti ustaljenemu redu. Uporništvo se je s filmskih platen dokončno preselilo na ulice.
Leta 1978 pa se v Briljantini zgodi nekaj zanimivega. Olivia Newton-John v črni usnjeni jakni iz pridne Sandy postane samozavestna upornica. Toda interpretacija sklepnega prizora ni tako preprosta. Je to osvoboditev od pričakovanj okolice ali prilagajanje moškemu idealu? Spomnimo se, da je tudi Danny Zuko (John Travolta) zaradi Sandy pripravljen zamenjati svojo motoristično jakno za bel šolski športni pulover. Oba sta se torej pripravljena spremeniti zaradi drugega. Res pa je, da njuni preobrazbi nista povsem enakovredni in da Sandy na koncu prevzame precej bolj seksualizirano podobo. Kakor koli že, lahko se strinjamo, da se v čvrsti simboliki uporništva pokažejo prve razpoke. Pa ne, ker moški jakno sleče in jo ženska obleče. Težava je drugje: uporništvo začne sklepati kompromise, kar pa pravo uporništvo po svoji definiciji z gnusom zavrača.
V osemdesetih gre Michael Jackson še dlje. V videospotu Thriller usnjeno jakno obarva rdeče, uporništvo pa postane množična popkultura. Prišel je Terminator in črna motoristična jakna znova dobi drugačen pomen. Tokrat jo nosi stroj, precej močnejši od človeka. Leta 1999 pa Neo, Trinity in Morpheus v Matrici ustoličijo upor proti digitalnemu sistemu. Resda ne nosijo motorističnih jaken, temveč dolge črne plašče, pogosto usnjene ali podobnega videza, toda simbolika je izjemna. Človek se upira svetu, ki ga nadzorujejo stroji in podatki.
In tako nas črna jakna pripelje do žalostnega današnjega dne, ko jo kot zaščitni znak nosi, če jo res še, Jensen Huang. Ustanovitelj in prvi mož Nvidie, podjetja, katerega čipi poganjajo revolucijo umetne inteligence. Njegova razlaga, zakaj jo nosi, je bolj povedna, kot bi si lahko mislili. Jensen je v nekem intervjuju povedal, da črno usnjeno jakno nosi ves čas, da zjutraj ne izgublja preveč časa z odločanjem, kaj bo oblekel.
Po skoraj stoletju uporništva je torej usnjena jakna postala sredstvo za zmanjševanje števila vsakdanjih odločitev. Človek, ki svetu omogoča vse zmogljivejšo umetno inteligenco, je prvo odločitev iz svojega življenja že odpravil. Zdaj bo verjetno še drugo: to, pred kom se bo zvečer ali po težkih sestankih slačil.
Jutri ne umre
Huang je na hitro odstopil z vrha enega najvplivnejših tehnoloških podjetij na svetu. V ozadju so razkritja o njegovih zasebnih razmerjih, tudi z žensko (ali ženskami), za katero ameriške obveščevalne službe sumijo, da je povezana s kitajskimi obveščevalci. To se je zgodilo v trenutku, ko smo končno dobili odgovor, kdo bo novi Bond.
Ljubitelji zarot pravijo, da to ni naključje. Morda je zato pravi trenutek, da se spomnimo leta 1997, ko je Pierce Brosnan kot agent 007 v filmu Jutri nikoli ne umre združil moči s kitajsko obveščevalno agentko Wai Lin. V nasprotju s prvim možem Nvidie je Pierce takoj vedel, da je agentka. Zato sta prav lepo sodelovala in preprečila vojno, ki jo je medijski mogotec poskušal zanetiti z manipuliranjem z informacijami.
Jensen ni agent, ni upornik in tudi motorist ni. To zadnje bi bilo, glede na način vodenja in vlogo v podjetju, tudi skrajno neodgovorno in tvegano, če bi se po svetu potikal z motorjem. Samo običajen moški je. S 30 ali 40 dragimi črnimi usnjenimi jaknami in drugimi težavami moškega v krizi poznih srednjih let. In ker je tako, se nam vojni s podatki še ni uspelo izogniti. Vohunjenje ni dokazano in morda tudi nikoli ne bo, saj za to pri dobrem vohunjenju vendar gre.
Avtovojska
Skoraj hkrati so se z avtomobilskim vohunjenjem začeli resno ukvarjati tudi v nemški vojski. Po poročanju Spiegla nekateri avtomobili kitajskih proizvajalcev, med njimi BYD, Geely in Nio, ne smejo več na varnostno občutljiva območja vojašnic in drugih vojaških objektov. Vojaki jih morajo parkirati zunaj in pot nadaljevati peš. To je za vojake, ki vozijo te znamke, kazen za dezerterstvo in nakup nenemškega avtomobila. Je pa res, da bosta kondicija in telesna pripravljenost teh vojakov morda na višji ravni kot pri kolegih, ki vozijo "Das Auto".
Nemško obrambno ministrstvo sicer poudarja, da ne gre za splošno prepoved kitajskih znamk. O omejitvah odločajo varnostni uradniki posameznih objektov, veljajo pa lahko tudi za druga povezana vozila, denimo teslo. Razlog so kamere, mikrofoni, radarji in drugi senzorji, s katerimi sodobni avtomobili opazujejo okolico in zbirajo podatke.
Javno predstavljenih dokazov, da so omenjeni avtomobili dejansko vohunili za nemško vojsko, ni. Saj to je bistvo vohunjenja – da ni odkrito. Je pa jasno, da novi James Bond očitno ne potrebuje več skritega fotoaparata v zapestni uri. Kar je naredila nemška vojska, se v vojaškodiplomatski terminologiji branja med vrsticami lahko razume tudi tako, da je danes dovolj že to, da Kitajska in Amerika prodata avto Evropejcu, ta pa potem vohuni zanje.
Smo pa Slovenci v tem svetovno napetem okolju lahko mirni. Naš vozni park je v povprečju star dobrih 11 let in je po tej plati precej šibko podatkovno povezan z oblaki – katerimi koli, kaj šele tistimi v ZDA ali na Kitajskem. Naš načrt za okrevanje in odpornost trdno sloni na preverjeni analogni in nepovezani tehnologiji. Kar se mobilnosti tiče, smo glede vohunjenja in vdora umetne inteligence v naša vozila torej kar dobro pripravljeni.
* Andrej Berglez je strokovni sodelavec oddaje APM.
Obvestilo uredništva:
Mnenje avtorice oziroma avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗