Bon
V tiskani in spletni izdaji Dela skupaj z ZRC SAZU soustvarjamo besede tedna. Ta teden smo izbrali besedo bon.

Galerija
Beseda tedna je bon. FOTO: Delo
»A greva na bone?« Med študenti to pomeni povabilo na kosilo. Da je pridevnik študentski izpuščen, nikogar ne moti, saj kdor je kdaj jedel na bone, ve, kateri boni so mišljeni. V knjigarni bi ob isti besedi najbrž pomislili na darilni bon, med epidemijo pa smo se na počitnice odpravljali s turističnimi boni.
Beseda bon je bila v slovenščini prvič zapisana v 20. stoletju. Po Slovenskem etimološkem slovarju smo jo prevzeli iz francoščine, najverjetneje prek nemščine. Francoski bon 'bon' je nastal s posamostaljenjem pridevnika bon 'dober', ki izvira iz latinskega bonus. Prvotno je samostalnik pomenil dokument oz. listino, ki potrjuje, da imamo nekaj v dobrem. Iz iste latinske besede smo dobili tudi naš bonus, francoski pridevnik pa se skriva še v besedah bonton, dobesedno 'dober ton', in bonbon (po prilikovanju po mestu izgovora, ki se kaže v zapisu, tudi bombon), ki je označeval nekaj tako dobrega, da si je zaslužilo kar podvojitev, tj. 'dober dober'.
Kaj imamo v dobrem, največkrat pove pridevnik ob samostalniku bon. V zvezi darilni bon izvemo, kako smo ga dobili, študentski bon pove, komu je namenjen, kulturni bon pa, za kaj ga je mogoče porabiti. Pod tem poimenovanjem je v javnosti zaživel predlog, po katerem bi mladi ob dopolnjenem 18. letu prejeli finančno podporo oz. bon v vrednosti 200 evrov za dostop do kulturnih dobrin. Če bo predlog zaživel tudi v praksi, pa bo morda »Greva na bone?« nekoč pomenilo povabilo v gledališče.
***
Rubrika nastaja v sodelovanju z ZRC SAZU (Inštitut za slovenski jezik Frana Ramovša), avtorica: Maruša Žibred
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗