Debate z Bergantom: Mesto, vas in vmesni pas
RTV-vsebine
O slovenskih poštnih naslovih, sosedih in poteh med njimi
22. november 2026 ob 8.13 • Ljubljana - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija
Bi živeli na vasi, vendar ne brez mesta? V Debatah z Bergantom bomo s tremi raziskovalci preverjali, koliko nas določa domači poštni naslov. Danes ob 21.00 na TV Slovenija 1, pozneje tudi kot podkast na platformi 365.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Slovenski stanovanjski ideal bi lahko opisali takole: hiša, vrt, mir, pogled na zelenje. Pa služba dovolj blizu. Ter šola, zdravnik, trgovina, gledališče … Po možnosti brez gneče na cesti, ki jo v istem trenutku uporablja še nekaj tisoč ljudi s podobnimi željami. Je to podeželsko življenje z mestnimi dodatki ali mestno življenje z daljšim dovozom?
Oglas
Prav v tem vmesnem pasu se bo tokrat ustavila oddaja Debate z Bergantom. Ne bomo izbirali najlepše vasi niti preverjali, katero mesto premore najbolj užaljene meščane. Zanima nas, kako v Sloveniji skupaj živita mesto in podeželje: kje se dopolnjujeta, kje si hodita po prstih in zakaj je med njima toliko prometa, tudi kadar govorimo samo o predsodkih.
Šest tisoč krajev, nobene preproste zgodbe
Na začetku leta 2026 je imela Slovenija po podatkih statističnega urada 6.035 naselij. Skoraj polovica jih je štela manj kot sto prebivalcev. Ljubljana jih je imela približno toliko kot nekaj več kot štiri tisoč najmanjših naselij skupaj. To seveda ni rezultat tekmovanja, na katerem bi prestolnica premagala preostale. Je pa imeniten opomnik, kako različne svetove skušamo spraviti v dve kratki besedi: mesto in vas.
Pri tem vaški naslov še ni dokaz, da človek živi od zemlje, mestni pa ne potrdilo, da razume sodobno umetnost. Nekdo lahko spi na podeželju, dela v mestu, nakupuje na telefonu in se s sosedi pogovarja predvsem v spletni skupini. Nekdo drug sredi blokov goji paradižnik, pozna pol ulice in natančno ve, kdo je spet napačno parkiral. Življenjski slog nima vedno iste poštne številke kot bivališče.
Zato v studio ne prihajajo predstavniki dveh sprtih taborov. Gostja in gosta bodo ponudili tri različne raziskovalne poglede na isti prostor: etnološkega, geografskega in sociološkega. Kar zveni resno, vendar gre za povsem domače reči: kje si lahko privoščimo stanovati, kdo nam zalije rože, kako pridemo do zdravnika in kdaj je sosedova radovednost še prijaznost.
Saša Poljak Istenič: skupnost ne raste samo na vasi
Saša Poljak Istenič z Inštituta za slovensko narodopisje ZRC SAZU raziskuje tudi urbano življenje, skupnostne prakse in načine, kako ljudje soustvarjajo prostor. V njen raziskovalni svet sodijo mestni vrtovi in pobude, pri katerih prebivalci niso le uporabniki mesta, ampak njegovi dejavni sooblikovalci. Skratka: mesto ni samo tisto, kar zgradijo gradbinci in slovesno odprejo župani.
Z njo bomo preverjali priljubljeno enačbo, da se na vasi vsi poznajo, v mestu pa nihče nikogar. Kaj pa skupnostni vrt, soseska, društvo ali prostor, kamor se ljudje vračajo zaradi družbe? In obratno: ali je dobro, da vsi vedo vse, tudi takrat, ko bi človek kakšno podrobnost rad obdržal zase? Med pomočjo in nadzorom utegne biti manj prostora kot med dvema sosednjima ograjama.
Njen pogled bo zanimiv tudi pri vprašanju, kdo sploh postane domačin. Zadošča prijava prebivališča? Udeležba na delovni akciji? Koliko časa potrebuje prišlek, da ni več samo tisti novi? O skupnosti je lahko govoriti, nekoliko zahtevneje pa jo je odpreti človeku, ki nima pravih sorodnikov, pravega naglasa ali enake predstave o nedeljskem miru. Pripadnost je lepa reč, dokler vstopnica ni na voljo samo izbranim.
Erik Logar: podeželje ni kulisa
Erik Logar z Geografskega inštituta Antona Melika ZRC SAZU se ukvarja s podeželjem, lokalnim razvojem in sodelovanjem v skupnostih. Raziskoval je tudi povezovanje ljudi v prostovoljnih gasilskih društvih ter lokalne tržne znamke. Njegova geografija torej ne obstane pri vprašanju, kje kaj leži. Zanima jo tudi, kaj ljudi poveže in kaj jim omogoča, da v nekem kraju dobro živijo.
Podeželje je namreč precej več kot fotografija za turistični prospekt. Nekdo tam preživlja konec tedna, nekdo drug od ponedeljka do petka rešuje vprašanje prevoza otrok. Vas blizu zaposlitvenega središča in odmaknjen kraj brez vsakdanjih storitev sta lahko oba statistično podeželska, njune skrbi pa niso zato nič bolj enake. Je za prihodnost pomembnejša nova cesta, zanesljiv avtobus, šola ali prostor, kjer se ljudje sploh še srečujejo?
Logarja bomo vprašali tudi, kaj se zgodi, ko kraj postane zaželen. Lepo je, če domače ime postane prepoznavna znamka. Toda ali se uspeh pozna tudi pri življenju domačinov? In kako se v skupnost vključi nekdo, ki se je priselil zaradi miru, zdaj pa ugotavlja, da podeželje poleg razgleda vključuje še delo, zvoke in sosede? Tudi narava nima gumba za izklop ob neprimerni uri.
Matjaž Uršič: iz mesta, vendar ne brez njega
Matjaž Uršič s Fakultete za družbene vede Univerze v Ljubljani prinaša pogled prostorske sociologije. Med njegovimi raziskovalnimi temami so urbani življenjski slogi, razseljevanje v mestna zaledja ter povezave med prostorom, vrednotami in političnim vedenjem. Z njim bomo odpirali tudi slovensko protiurbanost: privlačnost življenja zunaj mesta ob hkratni potrebi po vsem, kar mesto ponuja.
Želimo si miru, a tudi dosegljivih storitev. Zasebnosti, a tudi dobre družbe. Vrta, ki ga je treba obdelati, in kulturnega večera, na katerega je treba priti. Vprašanje ni, ali so te želje dovoljene, ampak koliko stanejo: v denarju, času in prostoru. Pa tudi, ali je odhod iz mesta res vselej izpolnitev sanj ali kdaj predvsem posledica cen stanovanj. Romantika je prijetnejša, če ji ni treba vsak mesec odplačevati kredita.
Uršičev pogled bo posebej dobrodošel pri proučevanju političnega zemljevida. Zakaj mesto in podeželje tako rada nastopata kot nasprotna vrednostna svetova, čeprav se med njima vsak dan premikajo isti ljudje? Koliko povedo naslov, starost, izobrazba in dohodek, koliko občutek zapostavljenosti? In kdaj politični govor iz resničnih razlik naredi priročno karikaturo? Poštna številka vendarle ni strankarska izkaznica.
Najbližji sosed ali najbližja avtobusna postaja?
Pogovor bo ves čas ostajal pri vsakdanjih izbirah. Koliko miru pridobimo z večjo razdaljo in koliko časa zanjo porabimo? Kaj pomeni svoboda bivanja za človeka brez avtomobila? Si otrok lahko sam organizira popoldne ali potrebuje družinsko prevozno službo? In kaj se z našim skrbno izbranim življenjskim slogom zgodi, ko ne moremo več voziti?
Ob tem ne bomo pozabili manjših mest. Slovenija ni sestavljena samo iz Ljubljane in vsega, kar ostane za smerokazom ob izvozu. Med velikim središčem in majhno vasjo so kraji, v katerih se srečujejo šola, delo, oskrba in družabno življenje širše okolice. Morda je prav njihova prihodnost zanimivejša od neskončnega prerekanja, kdo koga ne razume.
Od gostov ne bomo zahtevali, naj pred kamero rešijo vso slovensko poselitev. Poskusili pa bomo ugotoviti, česa se lahko mesto in vas naučita druga od druge, ne da bi morala postati enaka. Kajti o kraju bivanja se najlažje prepiramo na načelni ravni. Ko zmanjka prevoza, stanovanja ali pomoči, razprava nenadoma dobi precej konkreten naslov.
Debate z Bergantom bodo na sporedu v nedeljo, 22. novembra, ob 21.00 na TV Slovenija 1, pozneje tudi kot podkast. Vabljeni iz blokov, hiš, zaselkov in vmesnega pasu. Za spremljanje oddaje selitev ni potrebna.
Slovenija med mestom in vasjo: številke brez predsodkov
44,3 odstotka proti 24,5 odstotka
Tolikšen delež prebivalcev je leta 2024 živel na podeželskih območjih v Sloveniji oziroma v EU. Primerjava uporablja isto Eurostatovo lokalno tipologijo stopnje urbanizacije (DEGURBA). Slovenski delež je skoraj 20 odstotnih točk višji.
Irska nam je blizu
Po istem kazalniku je bil irski delež 44,7-odstoten. Slovenija torej ni osamljen podeželski otok; v obeh državah je na tako opredeljenih območjih živela skoraj polovica prebivalstva.
57,8 odstotka – toda na drugem zemljevidu
V pretežno podeželskih regijah je leta 2025 živelo 57,8 odstotka prebivalcev Slovenije, v EU 19,2 odstotka. To je regionalna tipologija, ne ista meritev kot zgoraj, zato deležev ne smemo neposredno enačiti.
6.035 naselij, veliko majhnih
Po podatkih SURS za 1. januar 2026 je imela skoraj polovica slovenskih naselij manj kot sto prebivalcev, 58 jih je bilo brez prebivalcev. To ne pomeni, da v tako majhnih krajih živi skoraj polovica ljudi.
Statistična podeželskost opisuje poselitev, ne poklica, značaja ali političnega prepričanja prebivalcev. Vira: Eurostat, Urban-rural Europe – introduction; SURS, Prebivalstvo po naseljih, 1. januar 2026.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗