EU zavrnil dogovor brez omembe fosilnih goriv. Sopredsedujoči: Dogovora nismo dosegli.

Okolje

Podnebna konferenca bi se morala končati v petek

22. november 2026 ob 7.54 • Antalya - MMC RTV SLO, STA, Reuters

Pogajanja na podnebni konferenci COP 31 v Antalyi še trajajo. Pogajalci imajo na mizi nov, zadnji osnutek, v katerem še vedno ni omenjeno opuščanje fosilnih goriv, le opomnik, da so države takšno zavezo sprejele pred tremi leti na konferenci v Dubaju.

Sopredsedujoči konferenci Murat Kurum s sodelavci. Foto: Reuters
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Po sobotnih podaljških, ki niso prinesli želenega napredka, so se pogajanja na podnebni konferenci ZN-a, ki bi se morala končati v petek, tako znova zavlekla.

Oglas

Pogajalci so zadnji osnutek končnih sklepov konference, ki ji sopredsedujeta Turčija in Avstralija, dobili na mizo zjutraj in je zadnje upanje, da bodo države vendarle sprejele kompromis.

Kot poroča BBC, zadnja različica dokumenta še vedno ne omenja zaveze k postopnemu prehodu stran od fosilnih goriv, a omenja zavezo, da so se države pred tremi leti strinjale, da bodo začele opuščati uporabo nafte, zemeljskega plina in premoga. Prvič je v osnutku tudi priznanje, da je svet na poti, da zgreši ključni cilj, omejitev segrevanja na manj kot 1,5 stopinje Celzija.

"Verjamemo, da je to besedilo, s katerim se lahko strinjajo vse države," je dejal predsednik konference Murat Kurum.

Še vedno je na mizi tudi možnost, da pogajalci ne sprejmejo skupne izjave. Foto: Reuters

Savdska Arabija vztraja pri svojih stališčih

Jabolko spora je sicer zaveza o opuščanju fosilnih goriv. Da bi morala biti ta točka vključena v zadnji različici dokumenta, vztrajajo pogajalske skupine držav v razvoju, najmanj razvitih držav in majhnih otoških držav ter članic Evropske unije. Nekaj ur pred objavo zadnje različice dokumenta je evropski komisar za podnebje Wopke Hoekstra zapisal: "Če EU ne bo dobil tistega, kar je potrebno za boj proti podnebnim spremembam, potem dogovora ne bo." EU se na novi predlog še ni odzval.

Pri nasprotovanju kakršni koli omembi fosilnih goriv v končnem sklepu konference medtem vztraja Savdska Arabija, ki prav tako ne želi odstopiti od stališča, da se vanj vnese priporočilo glede uporabe tehnologij za zajemanje in shranjevanje ogljika, ki ga civilna družba označuje za problematičnega in kot izgovor za nadaljnjo rabo fosilnih goriv.

O končnem izkupičku konference naj bi države odločale v nadaljevanju današnje plenarne seje. V soboto zvečer je sicer vodstvo konference sklicalo plenarno zasedanje, ki pa je bilo namenjeno predvsem potrjevanju manj pomembnih vsebinskih zadev.

V Antalyi so tudi številni podnebni aktivisti, ki opozarjajo voditelje, da bi si morali pri varovanju okolja zastaviti višje cilje. Foto: Reuters

Odmevne konference v Kjotu, Parizu, Dubaju

Kot je za Radio Slovenija poročal Blaž Ermenc, so se tudi na prejšnjih konferencah številni lobisti in predstavniki držav borili za to, da fosilnih goriv ne bi obravnavali kot enega od krivcev za podnebne spremembe. Od leta 1995 je v okviru Konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja potekalo 31 podnebnih konferenc. Gre za edini svetovni forum, na katerem skoraj 200 držav s soglasjem sprejema pravila, finančne mehanizme in zaveze za omejevanje podnebnih sprememb.

Prva konferenca je bila v Berlinu, na tretji leta 1997 v japonskem mestu Kjoto pa so pogajalci dosegli zgodovinski Kjotski protokol, prvi pravno zavezujoči sporazum, ki je industrijskim državam naložil zmanjšanje izpustov toplogrednih plinov. Zelo uspešna je bila tudi konferenca leta 2015 v francoski prestolnici. Pariški sporazum zavezuje vse države, da globalno segrevanje omejijo precej pod dve stopinji Celzija glede na predindustrijsko raven in si prizadevajo, da ne preseže 1,5 stopinje. Leta 2022 so se pogajalci v Šarm el Šejku dogovorili za ustanovitev sklada za finančno pomoč, s katerim naj bi bogatejše države pomagale najranljivejšim državam v razvoju pri odpravljanju posledic podnebnih sprememb. Odmevna je bila tudi konferenca naslednje leto v Dubaju, kjer so se prvič neposredno lotili glavnega vzroka podnebnih sprememb in v sklepnem dokumentu prvič pozvali vse države k prehodu s fosilnih goriv v energetskih sistemih.

Več konferenc pa se je končalo brez večjih dosežkov. Najdaljša doslej leta 2019 v Madridu se je končala brez dogovora o pravilih za mednarodne ogljične trge.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Okolje,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

用 HomepageTab 新标签页关注 RSS,打开浏览器就能看到更新。

安装 HomepageTab