Kdo je Zofka K.? Predstava, ki v ospredje postavlja Zofko Kveder kot žensko, ki je živela za svobodo
Oder
Ponovitve predstave bodo na ogled od 23. do 27. novembra
21. november 2026 ob 14.45 • Novo Mesto - MMC RTV SLO
Drevi bo, ob stoletnici smrti pisateljice Zofke Kveder, v Anton Podbevšek Teatru premiera predstave Zofka K. Pod režijo se podpisuje Jana Menger, igra Tina Resman. Predstava v ospredje postavlja Zofko kot žensko, ki je živela za svobodo in pravico.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Kot je v besedilu zapisala Andreja Kopač, bi bila Zofka Kveder nad letom 2026 prijetno presenečena. "Dekleta v šolah in na univerzah, ženske v službah; podjetnice, umetnice in znanstvenice, pilotke, pismonoše in športnice, večinoma pa hkrati tudi mame. Ko pa bi pogledala pozicije moči, prekarna razmerja, razkorake v plačilih, revne upokojenke, brezpravne migrantke, nasilje v družinah, Epsteinove dokumente, padce po stopnicah in femicide, bi dobila bistveno drugačno podobo ženske emancipacije danes. Kot dokaz, da so vprašanja njenih protagonistk še vedno sodobna, so sto let pozneje aktualne tudi ključne ideje Zofke K s številnimi literarnimi podpisi; Zofka Kveder, Zofka Jelovšek, Milena, Kopriva, Modroslava, Zofija, Poluks, Grabovska, Janja Legat, Dimitrije Gvozdanović, Žiška, Nekdo in Z.." je zapisala.
Oglas
Predstava Zofka K. v ospredje postavlja Zofko kot žensko iz mesa in krvi, ki je živela za svobodo in pravico ter mislila resnico.
Zofka Kveder je ena prvih slovenskih pisateljic, ki je vstopila v literarni prostor z izrazito samostojnim in kritičnim ženskim glasom. Njeno delo presega čas, v katerem je nastajalo, saj odpira vprašanja, ki jih sodobna družba kljub številnim spremembam še vedno ni razrešila; vprašanja ženskega dostojanstva, svobode, enakopravnosti, pravice do lastnega telesa in odločanja, socialne neenakosti, nasilja ter pravice, da sama oblikuje svoje življenje.
Drža Zofke Kveder je bila pogumna, mestoma provokativna in za okolje, v katerem je delovala, tudi neprijetna
Kot je zapisala Kopač je bila njena literarna in publicistična drža pogumna, mestoma provokativna in za okolje, v katerem je delovala, tudi neprijetna. "Ni se zadovoljila z opisovanjem ženskega položaja, temveč je posegala v njegove vzroke. Razkrivala je mehanizme družine, zakona, vzgoje in družbenih pričakovanj, ki so žensko pogosto določali kot podrejeno, odvisno in predvsem odgovorno za izpolnjevanje tujih potreb. Ženske v njenih delih niso idealizirane podobe materinstva, požrtvovalnosti in moralne čistosti, temveč kompleksna bitja, razpeta med željo, strahom, družbenimi omejitvami, ljubeznijo, uporom in potrebo po samostojnosti."
Kot je dodala misel Zofke Kveder ni omejena na abstraktno zahtevo po enakopravnosti. Zanimajo jo konkretna življenja, vsakdanji položaji in intimne izkušnje ljudi, predvsem tistih, katerih glasovi so preslišani. V tem smislu je njena literatura tudi literatura družbene odgovornosti, ki opozarja, da svoboda ni privilegij posameznika, temveč temeljna človeška vrednota.
"Danes, ko se zdi, da so številne pravice že dosežene, je njeno delo še toliko pomembnejše. Družbeni napredek ni samoumeven in že pridobljene pravice niso absolutne. Neenakost, nasilje, stereotipi, ekonomska odvisnost in različne oblike izključevanja še vedno določajo življenja. Zofka Kveder opozarja, da je treba o teh pojavih govoriti, jih poimenovati in se jim upreti," je še zapisala.
Avtorice besedila so Eva Mahkovic, Andreja Kopač, ki je zapisana tudi kot dramaturginja uprizoritve, in Katja Mihurko. Pod režijo se podpisuje Jana Menger. Natopa Tina Resman.
Pri predstavi so sodelovali še scenograf Niko Novak, kostumografinja Ina Ferlan, avtor glasbe Matevž Kolenc, oblikovalec videa Borut Bučinel, jezikovna svetovalka Barbara Rogelj, asistentka režije Klavdija Kotar in oblikovalka kreativ Eva Mlinar.
Poleg današnje premiere bo predstava na ogled še 23., 24., 25., 26. in 27. novembra.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗