Kje so najbolj urejena javna stranišča v Sloveniji?
Društvo KVČB je naslov naj javnega stranišča podelilo Slovenj Gradcu in Črnomlju. Med 118 obiskanimi občinami v kar 51 še vedno nimajo javnega stranišča.

Galerija
Med nemestnimi občinami je Črnomelj naslov naj javno stranišče osvojil že tretjič. Foto Društvo KVČB
Društvo za kronično vnetno črevesno bolezen (KVČB) je včeraj v Novi Gorici razglasilo letošnje rezultate akcije Naj javno stranišče. Med mestnimi občinami je na prvem mestu Slovenj Gradec, med nemestnimi pa Črnomelj. »Kljub pozitivnim premikom smo letos ugotovili, da od 118 obiskanih občin kar 51 občin še vedno nima javnega stranišča,« je povedala Danica Koren, vodja in koordinatorica akcije Naj javno stranišče.
Za številne ljudi dostop do urejenega stranišča pomeni možnost, da sploh lahko neovirano sodelujejo v vsakdanjem življenju.
Komisija društva je poleti obiskala več kot 160 lokacij po Sloveniji v 12 mestnih in 106 drugih občinah, kjer so ocenjevali dostopnost javnih stranišč, označenost dostopa, urejenost, število sanitarij, opremo, zalogo higienskega materiala ter prilagojenost sanitarij invalidnim osebam. »Javna stranišča niso pomembna le za osebe s kronično vnetno črevesno boleznijo, ki jih je v Sloveniji okoli 8000, temveč za vse prebivalce in obiskovalce občin. Za številne ljudi dostop do urejenega stranišča pomeni možnost, da sploh lahko neovirano sodelujejo v vsakdanjem življenju,« je pojasnil Martin Šmerc, predsednik društva KVČB. V letošnji akciji Naj javno stranišče 2026, ki so jo organizirali že osemnajsto leto zapored, sta občini Slovenj Gradec in Črnomelj komisijo prepričali predvsem z visoko stopnjo urejenosti, čistoče in vzdrževanja javnih sanitarij.

Med mestnimi občinami je prvo mesto pripadlo Slovenj Gradcu. Foto Društvo KVČB
Toda kljub pozitivnim premikom je komisija društva tudi letos ugotovila, da od 118 obiskanih občin kar 51 občin še vedno nima javnega stranišča. Na dnu lestvice sta mestna občina Murska Sobota in občina Črna na Koroškem, ki sta prejeli simbolično straniščno metlico za najslabše ocenjena javna stranišča v svojih kategorijah. »Komisija je pri nižje ocenjenih lokacijah zaznala predvsem pomanjkljivo higieno in slabše vzdrževanje,« je povedala Danica Koren. Podelili pa so tudi 51 »zidakov« občinam, ki še nimajo javnih stranišč, s čimer jih želijo spodbuditi k ureditvi vsaj ene javne sanitarne lokacije.
Mobilna aplikacija najbližji WC
»Med spodbudnejšimi ugotovitvami letošnjega ocenjevanja je dejstvo, da so nekatere občine prvič uredile javna stranišča. Med temi so Kočevje, Ilirska Bistrica, Metlika in Kostanjevica na Krki. Občina Piran je prenovila eno od lokacij javnih sanitarij, mestna občina Kranj pa je obnovila javno stranišče v starem mestnem jedru,« je na razglasitvi rezultatov povedala Emica Urnaut, predsednica ocenjevalne komisije.

Del ocene je tudi higiena sanitarij. Foto Društvo KVČB
Pomemben del projekta ostaja tudi mobilna aplikacija najbližji WC, ki uporabnikom omogoča hitro iskanje najbližjega javnega stranišča. Vanjo je trenutno vključenih več kot 500 lokacij, od tega več kot 200 ocenjenih in več kot 300 neocenjenih javnih stranišč po Sloveniji. »Aplikacija uporabnikom omogoča hitro iskanje najbližjega odprtega stranišča ter dostop do informacij o dostopnosti, odpiralnem času in opremljenosti posameznih lokacij,« je pojasnila Danica Koren. Kot je dejala, želijo z akcijo opozoriti tudi na bolnike s KVČB – to je skupno ime za crohnovo bolezen in ulcerozni kolitis –, ki morajo zaradi bolezni na stranišče tudi do 30-krat na dan.
Društvo je letos skupaj s študentkami magistrskega študija psihologije Filozofske fakultete Univerze v Mariboru preverjalo možnost dostopnosti stranišč v trgovskih verigah zunaj trgovskih centrov in pri tem naletelo na zadržane odzive teh organizacij, ki da ne morejo omogočiti uporabe svojih stranišč osebam s KVČB oziroma strankam. »Morda pa jih bomo s tem spodbudili, da v prihodnosti zgradijo stranišča za vse stranke,« je na sklepni prireditvi poudarila Danica Koren.
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗