Vlada se civilni družbi maščuje za poraz na referendumih

Vrhovno sodišče lahko razveljavi rezultate kampanje, če v njej pride do nepravilnosti, ki bi lahko vplivale na izid glasovanja.

Galerija

Razlike med izražanjem mnenj v kampanji in organiziranjem kampanje, kot jo opredeljuje zakon, smo se in se pritožniki dobro zavedamo in smo to izrecno poudarili v pritožbi, ki je LLG očitno ni prebral. FOTO: Jože Suhadolnik

Stališča, izražena v pismu, so stališča avtorja in ne nujno uredništva Dela. Za vsebino pisma v celoti odgovarja avtor.

V sobotni kolumni se je Luka Lisjak Gabrijelčič (LLG) posvetil vladni ihti, s katero se je lotila maščevanja civilni družbi za poraz na dveh oktobrskih referendumih tako, da ji de facto želi prepovedati nastopanje v referendumskih kampanjah. Pri tem je v do sedaj že večkrat izpričani želji, da dokaže svojo čisto dušo, poiskal poleg desnega razbojnika še enega levega in med poražence, ki ne znajo prenesti poraza in so za zakon krivili vse, razen samega sebe, uvrstil tudi nas, skupino petih posameznikov, ki smo, pomislite, šli celo tako daleč, da smo se glede referendumske kampanje o zakonu o prostovoljnem končanju življenja (ZPPKŽ) pritožili na ustavno sodišče (US).

Med razloge za izpodbijanje referenduma pa smo (to LLG navaja kot očitek!) uvrstili tudi to, da so se v referendum vključile tudi zdravniške organizacije in RKC, ne da bi se prijavile na seznam organizatorjev kampanje.

Začnimo pri terminologiji. V pritožbi nismo nasprotovali vključitvi omenjenih dveh entitet v referendum, ampak v referendumsko kampanjo. Kaj je referendumska kampanja, ni predmet zdravorazumskega umovanja ali jezikovnega pametovanja, ampak predmet zakonskega urejanja. Razlike med izražanjem mnenj v kampanji in organiziranjem kampanje, kot jo opredeljuje zakon, smo se in se pritožniki dobro zavedamo in smo to izrecno poudarili v pritožbi, ki je LLG očitno ni prebral.

Tudi se nismo pritožili zaradi formalne pomanjkljivosti (neregistracije omenjenih dveh subjektov), ampak zaradi posledic te neregistracije, ki se je izrazila v neenakopravnem položaju nastopajočih v kampanji in posledični kršitvi še nekaterih določb zakona (vodenje kampanje v prostorih, kjer je to prepovedano, kar ostalim ni bilo na voljo).

Vrhovno sodišče (VS) po naši zakonodaji lahko razveljavi rezultate referenduma, če v kampanji pride do nepravilnosti, ki bi lahko povzročile drugačen izid glasovanja (mimogrede, to je sodišče že naredilo v zadevi 2. tir – po pritožbi, kot bi rekel LLG, ihtavega poraženca). Vrhovno sodišče je v našem primeru ugotovilo, da je do nepravilnosti prišlo, da pa pritožniki nismo dokazali odločilnega vpliva teh na rezultat glasovanja. Česar nam, tako glede na zakon kot glede na prejšnjo prakso tako VS kot US, ki zahtevata le dokaz potencialnega vpliva, ni bilo treba dokazati.

In česar, mimogrede, tudi sploh ni mogoče dokazati. Kar je spet že ugotovilo US v sodbi o 2. tiru z ugotovitvijo, da numerično odločilnega vpliva nikoli ni mogoče dokazati. Kot smo večkrat poudarili, smo se bolj kot zaradi učinkov zavrnjenega ZPPKŽ pritožili zaradi učinkov nezakonite kampanje na usodo bodočih referendumskih in volilnih kampanj za našo demokracijo. Le nekaj mesecev kasneje se je upravičenost naših opozoril pokazala v posegu izraelskega Black Cuba v predvolilno kampanjo za volitve v DZ. Spet brez vsakih posledic.

***

Bogdan Biščak, Ljubljana

Stališča, izražena v pismu, so stališča avtorja in ne nujno uredništva Dela. Za vsebino pisma v celoti odgovarja avtor.

内容来自 Delo,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

用 HomepageTab 新标签页关注 RSS,打开浏览器就能看到更新。

安装 HomepageTab