Zatika se pri omejitvi rabe fosilnih goriv. Bomo priča enemu "največjih razočaranj vseh COP-ov"?
Okolje
Sporen umik fosilnih goriv iz osnutka podnebnega sporazuma
21. november 2026 ob 8.21 • Zadnji poseg: 21. november 2026 ob 8.39 • Antalya - MMC RTV SLO, STA, Radio Slovenija
Pogajanja na podnebni konferenci Združenih narodov v Antalyi (COP 31) se v petek niso končala znotraj uradne časovnice, preboja niso prinesli niti večerni podaljški. Konferenca se bo nadaljevala danes, mnenja pogajalcev ostajajo razdeljena.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Na konferenci sodelujejo pogajalci iz približno 200 držav. Med ključnimi spornimi točkami v pogajanjih ostajata umestitev poziva k postopni opustitvi rabe fosilnih goriv in zagotovitvi finančnih sredstev za pomoč revnejšim državam pri prilagajanju na podnebne spremembe v zaključni dogovor konference.
Oglas
Iz zadnjega osnutka omenjenega dokumenta, ki je bil objavljen v četrtek, je namreč poleg vsakršne omembe fosilnih goriv izpadel tudi konkreten cilj glede potrojitve finančnih sredstev za ukrepe prilagajanja podnebnim spremembam v državah v razvoju na vsaj 120 milijard dolarjev letno do leta 2035.
Kljub upanju, da bo Avstralija, ki na konferenci COP 31 vodi pogajanja, v petek vendarle uspela doseči napredek v pogovorih, so se ti nadaljevali v noč.
Da bi prispevali k obrnitvi toka pogajanj, je več skupin držav in civilne družbe v petek čez dan pozvalo, da letošnji COP ne sme postati "fosilni COP". "Ni sprejemljivo imeti zaključnega dokumenta na podnebni konferenci, ki sploh ne omenja fosilnih goriv," je bil jasen panamski minister za okolje Juan Carlos Navarro.
Panama je bila tudi tista država, ki je v zadnjih dneh poskrbela za pretres v pogajanjih, ko je zagrozila z uporabo veta, če zaključni dogovor konference ne bi vključeval zahtev glede zagotovitve podnebnega financiranja za države v razvoju, omejitve proizvodnje nafte in odločne zaveze znanosti.
Ali bo temu scenariju dejansko sledila, bo najverjetneje znano danes, ko pogajalci pričakujejo izvedbo zaključne plenarne seje konference. Še pred tem pa bo – skladno z ustaljeno prakso s preteklih podnebnih vrhov – znana tudi vsebina nove in obenem zadnje različice zaključnega dogovora, ki jo avstralsko predsedstvo še vedno pripravlja.
Podnebna kriza nas drago stane
Evropska okoljska agencija je objavila nove izračune neposredne gospodarske škode zaradi vremenskih ekstremov v zadnjih 45 letih. V Evropski uniji je ocenjena na 920 milijard evrov, za 275 milijard je je nastalo v zadnjih desetih letih. Slovenija je tudi tokrat – tako kot pred dvema letoma – na prvem mestu po škodi na prebivalca, in sicer ta znaša 9 tisoč 500 evrov na prebivalca oziroma skupno 19 milijard evrov, je za Radio Slovenija poročala Erna Strniša.
V absolutnih številkah je škoda najvišja v Nemčiji, kjer so vremenski ekstremi med letoma 1980 in 2025 po oceni Evropske okoljske agencije povzročili za skoraj 196 milijard evrov škode. Sledijo Italija, Francija in Španija. Največ škode, okoli 44 odstotkov, so skupaj povzročile poplave. Suše in pozebe prispevajo četrtino, podobno hude nevihte, preostanek pa požari in vročinski valovi.
Slovenija ima daleč najvišjo vrednost škode na prebivalca, na drugem mestu je Španija, ki pa je daleč za nami s tremi tisočaki. Zelo opazen je trend povečanja škode na ta račun v zadnjih petih letih, ko je šla škoda vsakič v nekaj deset milijard, pri čemer je bilo 2021 leto poplav, leto pozneje pa leto hude vročine, požarov in suše. Agencija zbira tudi podatke o zavarovanjih, v zadnjih 45 letih je bilo zavarovanih manj kot petina vseh škod, v Sloveniji le trije odstotki.
Na ministrstvu za okolje pripravljajo regionalne akcijske načrte
V Bruslju so nedavno predstavili nov okvir za podnebno odpornost, ki med drugim predvideva usklajenost nacionalnih in evropskih načrtov. Pri nas ministrstvo za okolje oblikuje strategijo prilagajanja na podnebne spremembe. Konkretne ukrepe pa bodo prinesli regionalni akcijski načrti, je povedal Janez Berdavs z ministrstva.
"Ti bodo pa potem konkretno povedali, kaj se bo delalo, ukrepe, kam konkretno bodo šla sredstva, kdo bo kaj naredil, do kdaj bo nekaj naredil. Torej, roke, odgovorne in okviren obseg potrebnih sredstev. Načrti bodo regionalni, ne bodo državni, za 12 regij, 12 regionalnih akcijskih načrtov prilagajanja bo," je pojasnil Berdavs.
Regije so namreč različne po problematiki. Blaženje podnebnih sprememb, torej ukrepi za nižanje izpustov, je globalno, prilagajanje pa je regionalno. Na ministrstvu za okolje poudarjajo, da bo pri tem potrebna precejšnja mera medresorske usklajenosti.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Okolje,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗