Roboti vse boljši, ljudje vse slabši?

Človek je izumil novega pomočnika, umetno inteligenco in nastala je doba, ko mora človek sodelovati z roboti.

Galerija

Chat pozna različne vrste robotov, kot so industrijski, sodelujoči, servisni in gospodinjski, medicinski, farmacevtski, vesoljsko raziskovalni, vojaški in reševalni roboti. FOTO: Blaz Samec

Stališča, izražena v pismu, so stališča avtorja in ne nujno uredništva Dela. Za vsebino pisma v celoti odgovarja avtor.

Avtorici prof. dr. Evi Boštjančič sem hvaležen za članek, ki mi omogoča dopolnilni pogled na aktualno temo, problem empatije. Boštjančičeva je članek napisala na osnovi pogovora s chatgptjem. Opazila je, da je le-ta izjemno vljuden in krasno simulira človeške lastnosti. Zato ga je tudi vprašala, katere besede uporablja, da mu verjamemo. Med drugim je chat dejal: »Razumem, kaj vas skrbi.« Do odgovora pride avtorica šele na koncu.

Boštjančičeva analizira aktualno temo odnosa med človekom in robotom. Sprašuje se, ali postajajo roboti vedno boljši, ljudje pa vedno slabši. Da bi to razumeli, obudimo spomin na celoviti koncept svobode in odtujitve. Človek se rodi svoboden, v proizvodnji pa ga vidimo v zasužnjenih okoliščinah. Po Marxu je človek bitje, ki naj bi zavestno in svobodno soustvarjalo svet ljudi, sodelovalo z drugimi, razvijalo svoje sposobnosti in oblikovalo skupno življenje. V kapitalizmu pa se na vseh ravneh odtujuje.

V Ekonomsko-filozofskih rokopisih iz leta 1844 je Marx razvil naslednje štiri ravni odtujitve: 1. Odtujenost delavcev od proizvodov. Čim več dela, več s tem pridobi podjetje ali družbeni sistem. 2. Odtujenost od procesov dela, ki niso ustvarjalni, ampak so le sredstvo preživetja. 3. Odtujenost od drugih ljudi, ker postanejo odnosi tekmovalni in ne več sodelovalni, hierarhija je pomembnejša od enakosti in boj za položaj pomembnejši kot medsebojno razumevanje. Delodajalec je izkoriščevalec in grožnja odpuščanja zaradi konkurence drugih delavcev. 4. Odtujenost od človekovih lastnih zmožnosti.

Človek sam se do danes ni osvobodil naštetih odtujitev. Izumil pa je novega pomočnika, umetno inteligenco (UI) z raznovrstnimi roboti. Nastaja nova doba, ki jo Lovelock, avtor ideje o Gaji, opredeljuje kot novacen. Ta za razliko od dosedanjega antropocena, v katerem je hotel biti človek gospodar sveta, pomeni sodelovanje človeka in robotov. Ti so že prišli na vsa tipična področja našega delovanja.

Chat pozna različne vrste robotov, kot so industrijski, sodelujoči, servisni in gospodinjski, medicinski, farmacevtski, vesoljsko raziskovalni, vojaški in reševalni roboti … Ti roboti se bodo še izboljševali. Avtorico pa skrbi, da bomo mi postajali slabši ljudje.

Antropološko gledano je človek ambivalentno bitje, ki je sposobno delati dobro ali zlo, lepo ali grdo, govoriti resnico ali laž. Je tisti, ki se pusti zasvojiti ali se zna osvoboditi. Avtorica meni, da živimo v Huxleyjevem Krasnem novem svetu. Ne le v Huxleyjevem, ampak tudi v Orwellovem distopičnem romanu 1984 najdemo odgovor na vprašanje, zakaj se ljudje radi odpovedujemo demokraciji. V Huxleyjevi distopični »svetovni državi« elita podreja množice z zabavami z omamljajočo drogo »Soma«. Orwell v svojem romanu pokaže še druge mehanizme totalitarne države.

Odsotnost empatije vodi v občutke osamljenosti, depresije, apatije in množičnih uporov v različnih državah. Na družbeni ravni pa to pomeni usihanje demokracije v svetu. Publicist in novinar Arne Hodalič in profesor prava na univerzi v Sheffieldu Bojan Bugarič se sicer vsak drugače zavzemata za novo vrednotenje demokracije z njeno nenehno revitalizacijo.

Na literarni ravni obstaja rešitev za medsebojno empatijo in posledično za skupno demokracijo v družbi enakih. V gledališču Deutsches Theater v Göttingenu so leta 2014 uprizorili igro dramaturginje Rebekke Kricheldorf z naslovom Homo Empathicus (Empatični človek). V igri prikaže utopično skupnost, ki se sooča z negativnimi vplivi od zunaj. Dva vsiljivca skušata homogeno skupnost enakih razbiti, vendar je ta z okrepljeno empatijo dovolj močna, da vsiljivca izloči. Na realni ravni pa ostaja strah pred (Spenglerjevim) propadom Zahoda. 

***

Bogomir Novak, Ljubljana

Stališča, izražena v pismu, so stališča avtorja in ne nujno uredništva Dela. Za vsebino pisma v celoti odgovarja avtor.

内容来自 Delo,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

用 HomepageTab 新标签页关注 RSS,打开浏览器就能看到更新。

安装 HomepageTab