Kovač: Igrajo se z ugledom Petrola, ki se je gradil desetletja kot izvrstna družba

Gospodarstvo

Pogovor v Odmevih

20. november 2026 ob 22.00 • Ljubljana - MMC RTV SLO, Televizija Slovenija

Petrol ima monopolističen položaj in država se lahko v primeru nadaljevanja konflikta odzove z regulacijo cen, z obdavčenjem dobička, spremembo tržne strukture ali celo z razkosanjem takšne družbe, pravi ekonomist Bogomir Kovač.

Bogomir Kovač. Foto: TV Slovenija/posnetek zaslona
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

V našem največjem naftnem trgovcu Petrolu menijo, da je položaj, v katerem ob večji prodaji tudi več izgubiš, nevzdržen. Bi se znova lahko odločili za zapiranje črpalk v odročnih krajih? O tem je v Odmevih v pogovoru z Rosvito Pesek razpravljal ekonomist Bogomir Kovač.

Oglas


Ne razumemo Petrola, nam lahko pomagate? Čeprav je vlada poleti zvišala marže naftnim trgovcem in je opozicija takrat govorila, da se zahvaljuje svojim političnim prijateljem in zaveznikom, jih zdaj znova terjajo oziroma pričakujejo povišanje. Zakaj? Se naftni trg ni umiril?
Tako. Enačba dobička ima svoje prihodke in svoje stroške. Očitno v teh tveganih časih kljub povečani prodaji, kljub višjim cenam, Petrolu ni uspelo obvladovati svojih stroškov. Naftni trgovci so povsod po svetu – razen naftnih družb, ki nekatere kujejo dobičke – danes v podobnih precepih zaradi negotovih časov, v katerih mora trgovec ali poslovna družba običajno najti notranje rezerve. Pri nas se pri Petrolu vedno dogaja, da poskuša izkoristiti neko priložnost, ki je recimo slab poslovni rezultat, da poskuša uveljaviti liberalizacijo cen. Petrol ima monopolističen položaj. Monopolistični položaj običajno lahko reguliramo s cenami, lahko s posebnim obdavčenjem dobičkov, ali pa z restrukturiranjem tržne strukture. Tako kot smo storili s staro Ljubljansko banko v 90. letih, se takšna družba lahko tudi razkosa. Država ima te možnosti, če bi se nadaljeval ta spor med družbo in državo. Mislim pa, da je to povsem nesmiselno, kajti gre za skupne interese. Kot ste videli, tudi ministrstvo to trdi, in to je pravilno, da je to strateška družba. In strateška družba se ne more obnašati družbeno neodgovorno, tudi glede posameznih predelov Slovenije, da niti ne govorimo o omejitvah pri točenju goriva.

Slišali smo izjave ljudi iz lanskega poleta. Zdi se, da je Petrol takrat dobil dokaj negativno znamko na svoje poslovno ime. Ljudje preprosto niso mogli razumeti, da bi ukinjal tam, kjer se vsi bojimo, da bi nam ostal prazen prostor. Saj Petrol ni edini, tudi Pošta, zavarovalnice, bankomati, lekarne ... Ta krog smo mi z vlado Roberta Goloba že tekli. Zakaj se nam zdaj znova ponavlja možnost, da bi se nam to lahko še enkrat zgodilo?
Mislim, da je to v precejšnji meri neodgovorno ravnanje tako nadzornega sveta kot same uprave. Oni se igrajo z ugledom Petrola, ki se je desetletja gradil kot izvrstna družba. Mi imamo v ponudbi evropsko kakovost in mislim, da si je tudi Petrol v vseh teh letih v Sloveniji, pa tudi v širšem okolju, se pravi tudi tam, kjer Petrol vstopa kot mednarodno podjetje na Balkanu, zagotovil velik ugled. Če si ga bo na takšen način zapravil v Sloveniji, potem mislim, da se tako uprava kot nadzorni svet igrata z ugledom. Morda je stara napaka države v tem, da si je svoj položaj v Petrolu prek SDH-ja zaradi političnih igric očitno zapravila. V Petrolu imamo danes vodstvo, ki je naklonjeno predvsem manjšinskim lastnikom, ki so dovolj veliki, in ne največjemu lastniku, ki je država. To je tisto, kar tukaj najbolj moti. Družbena odgovornost takšne družbe ni zgolj v tem, da skrbi za svoj ugled skozi marketing – s tem si ga tudi mimogrede zapravlja - ampak da v skladu z dogovorom z državo skrbi za normalno preskrbo z naftnimi derivati in da je družbeno odgovorno podjetje. To ni običajna družba. To je družba, ki ima poseben položaj. Skozi 250 let, od Adama Smitha dalje, ste imeli delniške družbe, ki so imele zaradi kraljevih odgovornosti poseben položaj. Tako je tudi s Petrolom in mislim, da je tukaj nekaj, o čemer ne bi smeli niti preveč diskutirati. Ampak, država nima dovolj moči v upravnih organih in zato ne uveljavi svoje volje.

Kaj pa je ta druga opcija? Omejitev točenja goriva?
To bi se lahko zgodilo, če bi dejansko bila omejena kapaciteta goriv. Pred mnogimi leti, ob prvi in drugi naftni krizi, se je to zgodilo. Pa tudi sicer se to lahko dogaja ob močnejših krizah: da preprosto zmanjka zalog. Zdaj zaloge so. Gre za komercialno odločitev družbe, da bi zaradi pritiska, ki ga skuša izvajati, preprosto omejila točenje goriva. To je absolutno nesprejemljivo in verjetno bi bil odziv zelo negativen. Vlada si preprosto v tem položaju, kakršnega ima, takšnega eksperimenta z družbo, ki je nesporno naklonjena ... To je pokazala že do zdaj, recimo z maržami. Ocenjujem, da je Petrol izvedel pritisk na vlado, da bo morda poskušala iti v pogajanja, v kompromise in da bo končni izplen liberalizacija cen. Ta vlada je naklonjena liberalizacijam. Petrol s tega zornega kota najbrž poskuša, in to je povsem legitimno z njihovega poslovnega vidika, vlado pridobiti na svojo stran. In da bi se dokončno zgodila ta želena liberalizacija. Ta zgodba je stara že 20, 25 let.

Bogomir Kovač o grožnjah Petrola

Oglas

内容来自 MMC RTV - Slovenija,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

用 HomepageTab 新标签页关注 RSS,打开浏览器就能看到更新。

安装 HomepageTab