Podnebna pogajanja zastala zaradi fosilnih goriv
Podnebna konferenca v Antalyi (Cop31), ki bi se uradno morala zaključiti danes, teče v podaljške, ker so države še vedno razklane glede osnutka zaključnega dogovora, iz katerega je bila črtana vsakršna omemba fosilnih goriv, ključnega vzroka za globalno segrevanje. Z nafto zamazane prste so znova imele vmes Savdska Arabija, Rusija in nekatere druge države. Na drugem koncu sveta v Shenzhenu so se voditelji Kitajske, ZDA in Rusije zavezali, da bodo »povečali proizvodnjo in dobavo prečiščenih naftnih derivatov v korist vseh narodov«.
Skupina osmih evropskih držav in držav v razvoju je danes objavila pismo, v katerem zahteva, da se v zaključni dogovor Cop31 ponovno vključi globalni poziv k »pospešenemu opuščanju fosilnih goriv«. Prvotni osnutek zaključnega dogovora, objavljen v ponedeljek, je vključeval pozive k pospešitvi ukrepov za postopno opuščanje fosilnih goriv.
Nova verzija, ki je bila objavljena v četrtek, pa je izpustila kakršno koli omembo nafte, plina in premoga, vključno s pozivom državam k pospešenemu ukrepanju za postopno opustitev fosilnih goriv ter takojšnjemu prehodu od rabe premoga, nafte in plina v energetskih sistemih.
Sopredsedujoči konferenci sta v pismu delegacijam zapisali, da bo tretji osnutek zaključnega dogovora objavljen danes, vendar se to še ni zgodilo. Po naših informacijah bo novi osnutek objavljen predvidoma jutri zjutraj. Veterani podnebnih pogajanj so medtem za Carbon Brief povedali, da pred zaključkom konference pričakujejo še četrti osnutek.

Iz dokumenta je izpadel tudi konkreten cilj potrojitve finančnih sredstev za ukrepe prilagajanja podnebnim spremembam v državah v razvoju na vsaj 120 milijard dolarjev letno do leta 2035. To je še dodatno razburilo države v razvoju, ki zahtevajo, da morajo bogatejše države, ki so bolj odgovorne za globalno segrevanje, revnejšim nameniti več denarja za prilagajanje podnebnim spremembam. Foto: Murad Sezer/Reuters
Namesto zmanjšanja zajemanje izpustov
Pričakovana zaveza o »prehodu od fosilnih goriv« je bila v zadnjem dostopnem osnutku zaključnega dogovora zamenjana z veliko šibkejšo zavezo o »nepreklicnem globalnem prehodu k nizkim izpustom toplogrednih plinov in podnebni odpornosti«. Medtem je v osnutku ostala navedba predlaganega cilja povečanja deleža električne energije v končni rabi energije na svetovni ravni na 35 odstotkov do leta 2035.
Gre za ključno pobudo gostiteljice Cop31 Turčije. Vendar za razliko od prvotno objavljene različice osnutka izpolnitev tega cilja za države ni več zavezujoča, temveč navedena kot prostovoljna možnost, ki jo lahko sprejmejo v skladu z »nacionalnimi okoliščinami in razvojnimi prednostnimi nalogami«. Pobudo naj bi podpiralo okoli 90 držav, nekatere države, tudi EU, pa želijo dopolnitev, da mora povečanje deleža električne energije biti doseženo z obnovljivimi viri energije, ne s fosilnimi gorivi.
Namesto pospešitve prizadevanj za zmanjšanje toplogrednih izpustov osnutek veliko težo pripisuje tehnologijam za zajemanje in shranjevanje ogljika. Več poznavalcev na podnebni konferenci je za Guardian povedalo, da je Savdska Arabija igrala obstruktivno vlogo ter zahtevala tako oslabitev osnutka kot tudi vključitev besedila o zajemanju in shranjevanju ogljika.
V bran osnutku sta stopila tako avstralski minister za podnebje Chris Bowen, ki predseduje pogajanjem, kakor turški minister za okolje in predsedujoči konferenci Cop31 Murat Kurum. Slednji je glede vprašanja o odsotnosti omembe fosilnih goriv dejal, da »nismo tukaj zato, da bi razpravljali o že sprejetih odločitvah, kot je na primer prehod od fosilnih goriv, o katerem so se države že dogovorile na konferenci ZN v Dubaju (COP 28)«. Po njegovem mnenju »opuščanje fosilnih goriv« pomeni cilj elektrifikacije za leto 2035.
Najslabša konferenca doslej
Iz dokumenta je izpadel tudi konkreten cilj potrojitve finančnih sredstev za ukrepe prilagajanja podnebnim spremembam v državah v razvoju na vsaj 120 milijard dolarjev letno do leta 2035, medtem ko je prva različica ta cilj vsebovala. To je še dodatno razburilo države v razvoju, ki zahtevajo, da morajo bogatejše države, ki so bolj odgovorne za globalno segrevanje, revnejšim nameniti več denarja za prilagajanje podnebnim spremembam. Organizacije civilne družbe so med drugim tudi zato konferenco v Antalyi označile za najslabšo doslej.
Na Cop31 so odmevala tudi nesoglasja držav glede časovnice objave naslednjih poročil Mednarodnega odbora za podnebne spremembe (IPCC), osrednje znanstvene avtoritete na področju podnebnih sprememb. Medtem ko si na desetine držav prizadeva, da bi bila poročila objavljena pred naslednjim globalnim pregledom stanja glede zmanjševanja izpustov toplogrednih plinov na podnebnem vrhu leta 2028, pa manjše število držav, vključno s Savdsko Arabijo in Indijo, podpira prestavitev objave na leto 2029.
Zadnja različica osnutka zaključnega dogovora poudarja »pomen« IPCC, medtem ko je prva pozvala države naj razrešijo nesoglasja glede IPCC, da bi lahko njegova najnovejša znanstvena dognanja služila kot podlaga za pogajanja na konferenci Cop33.
EU: ne želimo, da bi to postal fosilni Cop
Uradnik EU, ki je želel ostati neimenovan, je za AFP povedal, da najnovejši osnutek »ni sprejemljiv in ni dovolj ambiciozen«. »Ne želimo, da bi ta Cop postal fosilni.«
Ministrica za okolje in podnebje Polona Rifelj, ki se udeležuje Cop31, je na facebooku zapisala, da trenutni osnutek po opozorilih Evropske unije ni uravnotežen ter da države ne morejo pristati na razvodenitev že sprejetih podnebnih zavez.
Slovenija po njenih besedah podpira skupno stališče EU, pri čemer poudarja tri področja. Izrazila je podporo prehodu na čisto energijo, ki pa mora vključevati vse nizkoogljične vire. »Podnebni ukrepi morajo biti izvedljivi ter zagotavljati energetsko varnost in konkurenčnost gospodarstva,« je dodala.
Po mnenju Slovenije tehnologije za zajemanje in shranjevanje ogljikovega dioksida lahko predstavljajo del rešitev, predvsem v industriji, vendar ne smejo postati cilj same po sebi. Kot tretje je za Slovenijo po njenih pojasnilih posebej pomembno vprašanje financiranja. »Skladno z obveznostmi razvitih držav Slovenija že prispeva v mednarodne podnebne in okoljske sklade, med drugim v Zeleni podnebni sklad in Svetovni sklad za okolje, ter Sklad za odzivanje na izgube in škode.« Slovenija po besedah Rifljeve vztraja pri spoštovanju že doseženega finančnega kompromisa iz Beléma in ne podpira uvajanja dodatnih finančnih obveznosti brez jasne podlage in zagotovil ter nadzora nad namensko porabo sredstev.
内容来自 Delo,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗