Ob 800-letnici Nadškofije Maribor krstna izvedba oratorija Med časom in večnostjo

Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Na lanski novinarski konferenci ob začetku praznovanja je mariborski nadškof metropolit msgr. mag. Alojzij Cvikl poudaril, da ustanovitev Lavantinske škofije ni bila pomembna le za rast krščanske vere, temveč tudi za prebujanje in utrjevanje slovenske narodne zavesti, zlasti po prenosu sedeža v Maribor, ki ga je leta 1859 uresničil blaženi škof Anton Martin Slomšek. 5. marca 1962 je bila Lavantinska škofija preimenovana v Mariborsko-Lavantinsko škofijo. 7. aprila 2006 pa je bila povzdignjena v nadškofijo, letos je torej 20. obletnica tega dogodka. Škof Cvikl je 62. škof od ustanovitve Lavantinske škofije in 8. naslednik blaženega Slomška.

Oglas


Vabljeni k poslušanju oddaje Sledi večnosti ali branju prispevka!

Oratorij Med časom in večnostjo ob 800-letnici Nadškofije Maribor

Eden pomembnejših letošnjih dogodkov praznovanja bo krstna izvedba oratorija Med časom in večnostjo, v četrtek, 26. novembra, ob 19. uri v mariborski stolnici. Posebna pozornost bo namenjena prizadevanju blaženega Antona Martina Slomška za slovenski jezik, izobraževanje in kulturo ter prenosu sedeža lavantinske škofije iz Šentandraža na avstrijskem Koroškem v Maribor leta 1859. Gostje v oddaji Sledi večnosti na programu Ars so bili dr. Sebastijan Valentan, župnik in generalni koordinator praznovanja 800-letnice Nadškofije Maribor, mag. Lilijana Urlep, zgodovinarka, arhivska svetovalka Nadškofijskega arhiva Maribor in soavtorica besedila oratorija, ter Simon Robinson, mednarodno uveljavljen skladatelj in dirigent.

Triletno praznovanje 800-letnice Nadškofije Maribor
"Želimo predstaviti bogato zgodovino mariborske nadškofije. To bi težko strnili v samo eno leto praznovanja, zato je to obdobje daljše, da lahko te vsebine tudi ustrezno ponotranjimo. V praznovanje so vključeni različni akterji in dejavniki. Želimo povezati pravzaprav vse generacije, od otrok do odraslih in starejših. Vsi imajo do nadškofije kot njeni verniki svoj odnos, ki so ga razvili, in vsi lahko o tem nekaj povedo. Z vsebinami, ki so zasnovane za to praznovanje, želimo pokazati temelje, na katerih je škofija zrasla. Zato je bilo posebej izbrano tudi geslo tega triletnega praznovanja: Iz korenin vere in kulture za prihodnje rodove," je povedal dr. Sebastijan Valentan, župnik v Župniji sv. Peter pri Mariboru - Malečnik in generalni koordinator praznovanja.

Praznovanje želi pokazati bogato zgodovino in dediščino ter iz nje izluščiti svetle točke tudi za rodove, ki prihajajo. Želimo, da bi ostalo nekaj lepega in da bi bila vera, ki jo je škofija ves čas spodbujala in jo spodbuja, živa tudi za naprej.

Mariborska nadškofija se ponaša z zanimivo zgodovino
Nadškofija Maribor se ponaša z zanimivo in starodavno zgodovino. Izhaja iz lavantinske škofije, ustanovljene leta 1228. V oddaji je zgodovino predstavila Lilijana Urlep, ki je tudi avtorica posebne potujoče razstave ob 800-letnici in jo bomo na programu Ars v prihajajočih mesecih tudi podrobneje predstavili. "Razstava je namreč predstavljena na več kot tridesetih panojih. Gre za potujočo razstavo, ki bo začela potovati tudi po župnijah in dekanijah mariborske nadškofije," je izpostavil Valentan. V sklopu praznovanja se je sicer zvrstilo že precej dogodkov, je še dodal, več pa lahko slišite v našem spletnem arhivu programa Ars.

Prvotni sedež škofije je bil v Šentandražu v Labotski dolini na današnjem avstrijskem Koroškem. Od tod izhaja tudi ime škofije, Labotska dolina se po nemško imenuje Lavanttal, torej Lavantinska škofija. Škofijo je na ozemlju salzburške nadškofije ustanovil salzburški nadškof Eberhard II., ki je 10. maja 1228 v Salzburgu izdal ustanovno listino. "Pri ustanovitvi so ga vodili pastoralni razlogi: pri delu v Gospodovem vinogradu je namreč ugotovil, da njegove moči ne zadostujejo za opravljanje njegovih pastoralnih dolžnosti oziroma oznanjevalne službe in da zato potrebuje sodelavce in pomočnike. V ustanovni listini je nadškof ustanovitelj sebi in svojim naslednikom na salzburškem nadškofijskem sedežu pridržal pravico, da imenujejo, potrjujejo in posvečujejo nove lavantinske škofe. V nasprotju z današnjimi navadami papež v srednjem in zgodnjem novem veku ni sodeloval pri imenovanju lavantinskih škofov. Ravno pri imenovanju škofov se najizraziteje kaže tudi status lavantinske škofije kot salzburške lastniške škofije. Ozemlje škofije je bilo natančneje določeno šele leta 1244. Škofija je prvotno zajemala skromno ozemlje na meji med takratnima štajersko in koroško vojvodino: Spodnjo Labotsko dolino na Koroškem, okolico Groß St. Floriana na današnjem avstrijskem Štajerskem ter na današnjih slovenskih tleh Dravsko dolino severno od Drave od Dravograda do Ožbalta ob Dravi. Škofija v svojem prvotnem obsegu ni segala čez reko Dravo. Ta je stoletja pomenila mejo med oglejskim patriarhatom in salzburško nadškofijo, cerkvenima pokrajinama, ki sta zaznamovali zgodovino slovenskega prostora in iz katerih se je med naše prednike širilo krščanstvo," je poudarila mag. Lilijana Urlep.

Ker je bila škofija precej majhna, so lavantinski škofje opravljali še druge službe in funkcije. "V novem veku so delovali kot generalni vikarji salzburških nadškofov na Koroškem severno od Drave. Večina Koroške je bila namreč podrejena salzburški nadškofiji. Lavantinski škofje so kot generalni vikarji delovali na celotnem obsežnem koroškem območju. Med pomembnejšimi novoveškimi škofi je bil tudi Jurij Stobej pl. Palmburg, ki je izdelal načrt za rekatolizacijo notranjeavstrijskih dednih dežel. Ozemlje škofije je ostalo nespremenjeno vse do jožefinskih cerkvenih reform v letih 1786–1789. Cesar Jožef II., sin vladarice Marije Terezije, se je v zgodovino med drugim vpisal s številnimi reformami, s katerimi je posegal v življenje Cerkve: z ukinjanjem samostanov ter s preoblikovanjem župnijskih in škofijskih meja. V sklopu preoblikovanja škofijskih meja je lavantinska škofija pridobila celotno celjsko politično okrožje na Spodnjem Štajerskem, s tem je prvič segla čez Dravo, ter nekaj dekanij na Koroškem. Škofija je bila večinoma slovenska; nemško govoreča so bila le večja mesta, pa tudi nekatere dekanije na Koroškem – a tudi te ne v celoti."

Mariborski nadškof metropolit Alojzij Cvikl. Foto: Nadškofija Maribor

Tudi po reorganizaciji škofijskih meja so nekateri problemi ostali nerešeni, dodaja sogovornica. Sedež škofije je še naprej ostal v koroškem Šentandražu, ki je bil precej oddaljen od župnij na Spodnjem Štajerskem. "Dodaten problem je pomenilo dejstvo, da so bili Slovenci na Spodnjem Štajerskem razdeljeni med dve škofiji: lavantinsko in sekavsko. Slovenci v mariborskem političnem okrožju (okoli 200.000) so spadali pod večinoma nemško govorečo sekavsko škofijo s sedežem v Gradcu. Zato so kmalu po jožefinskem preoblikovanju začeli nastajati načrti za prenos škofijskega sedeža na Spodnje Štajersko (v poštev so prišla mesta Celje, Maribor, Ptuj in Slovenska Bistrica) ter za ponovno preoblikovanje škofijskih meja. Uresničitev teh načrtov je uspela šele škofu Antonu Martinu Slomšku, ki je leta 1859 sedež škofije prenesel v Maribor, pri tem pa je pod lavantinsko škofijo prišlo, to je bilo še pomembnejše, celotno mariborsko politično okrožje. Ob selitvi oziroma preoblikovanju škofije so bili prvič v zgodovini skoraj vsi Slovenci na Spodnjem Štajerskem združeni pod eno škofijo. Razmere so se znova spremenile po prvi svetovni vojni, ko sta pod lavantinsko škofijo prišli koroški dekaniji Dravograd in Mežiška dolina ter prvič v zgodovini tudi prekmurski dekaniji Murska Sobota in Lendava, ki sta do tistega časa spadali pod Ogrsko oziroma sombotelsko škofijo. Leta 1924 je bila lavantinska škofija izločena iz salzburške nadškofije in metropolije, s tem se je prekinila skoraj sedemstoletna povezava s salzburško nadškofijo. Po prvi svetovni vojni so prenehale tudi pravice salzburških nadškofov do imenovanja lavantinskih škofov: imenovanje je prešlo v roke papeža oziroma Svetega sedeža. 20. stoletje so zaznamovale številne preizkušnje in trpljenje: dve svetovni vojni ter spremenjene družbenopolitične razmere po drugi svetovni vojni. V drugi polovici 20. stoletja je škofijo začel prevevati duh 2. vatikanskega koncila, leta 1962 pa se je škofija preimenovala v mariborsko-lavantinsko. Stoletje se je sklenilo s pomembnim dogodkom: leta 1999 je papež Janez Pavel II. na Betnavi škofa Antona Martina Slomška razglasil za prvega slovenskega blaženega. Nove spremembe so sledile leta 2006, ko je bila škofija povzdignjena v nadškofijo in metropolijo s sedežem v Mariboru, ustanovljeni pa sta bili tudi sufraganski škofiji v Celju in Murski Soboti," je povedala Lilijana Urlep.

Slomšek se je v zgodovino zapisal predvsem po svojem pastoralnem delu, skrbi za obnovo verskega življenja v škofiji, literarnem in narodnobuditeljskem delovanju ter skrbi za šolstvo.

V oratoriju ima Slomšek posebno mesto
"Predlagal sem, da se ob tako pomembni obletnici, 800-letnici, naredi nekaj izvirnega. Osemsto let je zame nepojmljivo. Sam sem tukaj petdeset let in želel sem predlagati oratorij. Oratorij je glasbena zgodba. Ta mariborska zgodba se mi je zdela zelo atraktivna, prav zato, ker se počutim vsaj malo kot del teh 800 let. Seveda zgodba potrebuje besede in besedilo. S pomočjo gospe Liljane in dr. Aleša Mavra smo oblikovali izredno lepo besedilo o zgodovinskih dogodkih. Zdi se mi, da se bo ta imenitna zgodba poslušalcev dotaknila tudi skozi glasbo," je v oddaji povedal Robinson in dodal, da je proces nastajanja glasbenega dela trajal približno devet mesecev. "Kako se bodo odzvali poslušalci? Upam, da bo delo pustilo vtis in jim pomagalo bolje razumeti zgodbo, ki jo bodo poslušali. Prvič bo izvedeno v mariborski stolnici. V tej stolnici sem že večkrat dirigiral različne zvrsti glasbe in prepričan sem, da bo ta skladba v tem prostoru zvenela posebno."

Avtor glasbe je torej Simon Robinson, mednarodno uveljavljen skladatelj in dirigent, ki bo ob sodelovanju zborovodje Aleša Marčiča vodil tudi izvedbo. Besedilo je delo dr. Aleša Mavra in mag. Lilijane Urlep, dveh priznanih zgodovinarjev in poznavalcev cerkvene ter kulturne zgodovine. Nastopili bodo Mladinski pevski zbor Škofijske gimnazije Antona Martina Slomška Maribor, Katedralni zbor v mariborski stolnici, Mariborski koncertni zbor, Otroški in mladinski pevski zbor Glasbene in baletne šole Antona Martina Slomška ter Komorni orkester A. M. Slomška. Kot solist bo nastopil basbaritonist Marcos Fink, vezno besedilo pa bo interpretiral Peter Boštjančič, prejemnik Borštnikovega prstana.

Kot so izpostavili sogovorniki, je zgodovina škofije zelo zanimiva, po drugi strani pa tudi zelo kompleksna in povezana s številnimi posebnostmi. Zato je bilo nekoliko težje izbrati dogodke oratorija. Najprej so vključili ustanovitev same škofije. V drugem delu so vključili dogajanje na koncu srednjega in na začetku novega veka. To je bil čas, ko so škofijo in širše območje, vernike prizadele številne preizkušnje in težave. Gre za čas vojn, turških vpadov, številnih epidemij in lakote, reformacija ... Od dogajanja v novem veku so na kratko predstavili čas jožefinskih cerkvenih reform, predvsem pa so predstavljeni škof Slomšek in njegove zasluge za cerkveno in narodno zgodovino. Poudarjen je njegov pomen za selitev sedeža škofije. Poudarjeno je, da je deloval za slovenski jezik, da si je prizadeval za šolstvo in da je bil dejaven na mnogih področjih. Na koncu pa so v oratorij vključili še papežev obisk leta 1999 in nekaj misli za prihodnost.

Maša ob začetku praznovanja. Foto: Nadškofija Maribor

Maestro Robinson je o glasbeni zasnovi oratorija še povedal: "Glasba je morala priti s papirja, ko sem videl besede. Glede na velik časovni razpon sem želel poslušalcu ponuditi občutek časovne razsežnosti. Glasba v oratoriju je zelo raznovrstna. Rdeča nit je 800 let, zato smo se odločili, da oratorij potrebuje tudi pripovedovalca. Nekatera besedila bomo torej poslušali kot govor. To daje delu posebno razsežnost. Vsak lahko sliši besede, glasba pa je kot zelo lepa mešanica različnih začimb, ki pomaga razumeti to znamenito zgodbo."

Vsak lahko sliši besede, glasba pa je kot zelo lepa mešanica različnih začimb, ki pomaga razumeti to znamenito zgodbo.

Dr. Sebastijan Valentan je povedal tudi več o tem, kako se je porodila zamisel za oratorij: "To glasbeno delo oziroma oratorij zavzema najpomembnejše mesto v tem triletnem praznovanju. Mislim, da bo pustilo velike posledice in zaznamovalo to pomembno 800-letnico. Vsi, s katerimi se pogovarjam, so začudeni, presenečeni in osupli, ko rečemo: 800 let. Skoraj težko si je zamisliti, da je neka ustanova po 800 letih še vedno živa. Delovanje današnje mariborske nadškofije oziroma nekdanje lavantinske škofije je teklo neprekinjeno. Gotovo bo vrhunec leta 2028, vendar se pot pripravlja že prej. Ne morem mimo tega, da se tudi javno zahvalim prijatelju Simonu Robinsonu, ki je pravzaprav dal idejo, ko sva se pogovarjala, kaj narediti v teh letih praznovanja. Vso energijo, čas in vse, kar je vložil v to delo, neizmerno cenim. Mislim, da tudi Bog vidi, koliko je to vredno, seveda pa tudi mi, ki pričakujemo ta pomembni glasbeni dogodek. Pomembno je tudi, da so se povezali različni glasbeniki: otroci, odrasli in ljudje svetovnega slovesa, ki so pristopili k temu dogodku. To je lepo znamenje povezanosti. Vera oziroma škofija kot pomembna institucija v Mariboru, drugem največjem mestu v Sloveniji, povezuje ljudi različnih generacij in prepričanj ter vse to presega. Želimo sporočati nekaj lepega in graditi na temelju miru, ki ga današnji svet tako zelo potrebuje. Mislim, da bo ta dogodek, ta krstna izvedba, lep prispevek k temu. Želel bi si, da bi se ta oratorij še kje ponovil, kajti gre zares za ogromno delo, ki bo sicer premierno predstavljeno tukaj, a bi bilo škoda, če ga ne bi nikoli več izvajali. Veseli in hvaležni smo tudi Radiu Slovenija, ki bo oratorij profesionalno posnel, tako da bo ostal v arhivu tudi za prihodnje rodove, kot pravi geslo našega triletnega praznovanja."

Zaradi kompleksnosti oziroma bogastva zgodovine se je pojavil problem, kako vse to preliti v besedilo, je še v oddaji izpostavila Lilijana Urlep. "V pogovoru in sodelovanju smo prišli do ideje, da bi bila najboljša preprosta zgodba oziroma pripoved, okoli katere bi se oblikovale in prepletale nekoliko kompleksnejše ideje in sporočila. Kar zadeva sama sporočila, bi izpostavila dve glavni. Ena izmed glavnih idej je, da Bog včasih pošilja v naše življenje tako dobro kot tudi trpljenje in preizkušnje, vendar vse to na koncu obrne v naše oziroma vsem v dobro. To je ena izmed osrednjih niti, ki se vleče skozi celotno besedilo. Bog je poslal dobro, Bog je poslal preizkušnje in vse je bilo dobro. Drugo osrednje sporočilo vidim v tem, da je zgodovina navdih za današnji čas – ne samo za življenje, ampak tudi za način, kako živimo vero in kako jo posredujemo ljudem."

Oglas

内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

用 HomepageTab 新标签页关注 RSS,打开浏览器就能看到更新。

安装 HomepageTab