Nove perspektive, samosvoje poti: pionirji madžarske moderne fotografije v Galeriji Jakopič
Razstave
Fotografije Andréja Kertésza, Lászla Moholy-Nagyja in Roberta Cape
20. november 2026 ob 11.55 • Ljubljana - MMC RTV SLO, STA
V Galeriji Jakopič je na ogled razstava, ki skozi 180 fotografskih odtisov predstavlja trojico madžarskega rodu, ki je na novo definirala fotografijo 20. stoletja. Na ogled so fotografije Andréja Kertésza, Lászla Moholy-Nagyja in Roberta Cape.
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Razstava z naslovom Nove perspektive, samosvoje poti, ki je v Galeriji Jakopič na ogled do 14. marca 2027, je nastala ob podpori Lisztovega inštituta v Ljubljani ob 10-letnici njegovega delovanja. Kuratorke razstave so Katalin Kopin, Emese Bíborka Szakács iz Capa Centra in Julija Hoda iz Galerije Jakopič.
Oglas
Gre za prvo tako obsežno skupinsko razstavo vseh treh fotografov v Sloveniji. Kot je izpostavila Julija Hoda so Kertész, Moholy-Nagy in Capa zelo znani avtorji, ki so primarno ustvarjali v črno-belem formatu. Vsi so pustili močan pečat na razvoju fotografije in ustvarili ogromne opuse. Njihove stvaritve sodijo med velika poglavja v zgodovini razvoja fotografije. Na razstavi so na ogled tako ikonične fotografije vseh treh fotografov, poznane iz različnih objav, kot tudi nekaj redkih, ki so bile na voljo na podlagi zbirke Centra sodobne fotografije Roberta Cape v Budimpešti, ki je z Galerijo Jakopič sodeloval pri postavitvi razstave.
Po besedah Hode že sam naslov razstave Nove perspektive, samosvoje poti nakazuje, da gre za trojico zelo unikatnih fotografskih in umetniških izrazov. Hkrati gre za trojico avtorjev, ki so imeli zelo podobno izhodišče - vsi so madžarskega rodu in judovskih korenin. Prav tako je vse tri življenje vodilo na Zahod, najprej v velika evropska mesta in nato v ZDA, kjer so bili del umetniški srenj in velike izmenjave izkušenj, znanj in pogledov.
V teh novih okoljih so iskali nove življenjske poti, se prilagajali ter vedno znova vstopali v nove jezikovne in kulture situacije s svojimi izkušnjami in pogledi. "Niso samo emigrirali in postali del velikih kulturnih evropskih scen, ampak so tudi prispevali k oblikovanju modernističnih centrov skozi lastne izkušnje in poglede, predvsem s svojim lastnim delom in življenjem," je še dejala Julija Hoda.
Za Andréja Kertésza (1894–1985) je bila fotografija predvsem način povezovanja, pozornega opazovanja in občutljive navzočnosti. Zaupal je intuiciji in čakal na trenutek, ko so se podrobnosti iz sveta pred njegovimi očmi tako rekoč same sestavile v podobo. Tako v svojih pariških fotografijah, ki so sovpadale z vzponom avantgardne umetnosti in nadrealizma, kot v svojem poznejšem ustvarjanju v New Yorku je znal ujeti trenutek, ko je na videz vsakdanji prizor dobil univerzalen pomen, so zapisali v Galeriji Jakopič.
László Moholy-Nagy (1895–1946) je kot profesor na Bauhausu, umetnik in mislec raziskoval povezave med svetlobo, gibanjem, materialom in tehnologijo. S fotogrami, neobičajnimi zornimi koti, montažami, filmi in svetlobnimi eksperimenti je raziskoval nove možnosti zaznavanja. Za Moholyja-Nagyja fotografija ni bila posnemanje resničnosti, temveč samostojna vizualna izkušnja. Njegov prelomni koncept "novega videnja" je izhajal iz prepričanja, da lahko s pomočjo tehnologije temeljito spremenimo način gledanja.
Robert Capa (1913–1954), rojen kot Endre Friedmann, je ustvarjal v središču zgodovinsko pomembnih dogodkov. Med špansko državljansko vojno in drugo svetovno vojno, pa tudi pri svojih poznejših fotoreporterskih nalogah je ustvarjal podobe, v katerih prelomni zgodovinski trenutki niso prikazani kot oddaljeni dogodki, temveč skozi usode običajnih ljudi. Fizična bližina dogajanju je bila zanj neločljivo povezana z etično odgovornostjo. Njegovo delo so zaznamovale neposredna navzočnost, solidarnost in nenehna, zavestna pripravljenost tvegati lastno življenje. Soustanovitelj slavne fotografske agencije Magnum Photos je umrl v Vietnamu, ko je stopil na protipehotno mino.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗