Past genijev: Kako pozabiti, da si sposoben čudežev?

Šport

Kolumna Slavka Jeriča (524)

20. november 2026 ob 11.41 • Ljubljana - MMC RTV SLO

Victor Wembanyama je sezono Lige NBA odprl s precej slabo igro, ko je proti Oklahomi iz igre metal zgolj 1/13. "Verjetno preveč razmišljam," so bile besede mladega Francoza, ki je v nadaljevanju sezone igro dvignil na raven kandidata za MVP nagrado.

Victor Wembanyama je steber igre San Antonia. Foto: AP
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Ne, brez skrbi, ne bom začel pisati o temi MVP-ja, o kateri imamo v našem okolju precej poenoteno mnenje (kar je bila pravzaprav tema prejšnjega razmišljanja). Ne, tokrat je osrednja misel prav beseda razmišljanje.

Oglas

Včasih se zdi, da so poti res najuspešnejših in odstopajočih košarkarjev Lige NBA tlakovane po presenetljivo poenotenem scenariju, ki gre nekako po poteh:

  • uspešno učno leto
  • skokovito napredovanje
  • razočaranje
  • sprejeta/naučena lekcija
  • naslov prvaka

Čeprav sta karieri Luke Dončića in Victorja Wembanyame različno dolgi, se zdi, da se nahajata na isti točki, ko sta oba doživela grenkobo poraza v finalni seriji ter še bolj sprejela jasna pričakovanja okolice, ki je na njuni rameni postavila mlinski kamen v podobi šampionskega prstana.

Wembanyama je prav gotovo tip igralca, ki veliko premišljuje o svojem športu in udejstvovanju. Vajen precej bolj glasnega navijanja iz Evrope je pred leti ne nazadnje prišel na idejo, da je v posebni avdiciji iskal navijače, ki bi navijali čim bolj strastno in s tem prinesli njegovi ekipi še kanček več energije, ki bi morda lahko prevesila tehtnico v najbolj izenačenih tekmah.

San Antonio je lani brez dvoma naredil orjaški korak naprej, v končnici izločil branilca naslova in se v obeh tekmovanjih prebil v finale, kjer pa ga je obakrat nekoliko presenetljivo ustavil New York. Razplet je gotovo prinesel pomemben trenutek za premislek in analize, ki pa jih je imel visokorasli igralec očitno še preveč, po uvodnem porazu je namreč potarnal: "Morda preveč razmišljam, s tem pa sem premalo sproščen. Moram se vrniti k igranju košarke, kakršna mi je všeč. V taki košarki ne uživam. Stvar je popolnoma preprosta: dobro igram, ko se zabavam."

Ilia Malinin. Foto: Reuters

Omenjene besede je seveda treba razumeti tudi v kontekstu − po domačem porazu 104:116 so bile glave seveda še razgrete, a vseeno je čutiti jasno misel. Analiza, razmišljanje in taktika so seveda temeljni del priprave vsakega športnega nastopa, a pri Wembanyami gre razumeti primere, ko se razmišljanje stopnjuje v nenehno nadzorovanje lastne ige, ki posledično prevlada nad avtomatizmi, ki jih je vzpostavil tekom svoje kariere in so se izkazali za uspešne.

To seveda ni le težava omenjenega športnika ali omenjene panoge, to lahko zasledimo tudi marsikje drugje, morda so najbolj izraziti primeri velika in redka tekmovanja, kar se izrazito izraža v pritisku, ki ga športnik čuti. V zadnjem obdobju je morda najboljši primer umetnostnega drsalca Ilie Malinina, ki obvlada najtežje skoke. Dobro poznamo vrednotenje športa v ZDA, kjer daleč največjo vrednost prinaša olimpijsko zlato. Malinin je na zadnjih igrah čutil ogromen pritisk, zaradi katerega ni le osvojil zlata, ostal je celo brez medalje. Seveda tudi Malinin še zdaleč ni osamljen primer.

Wembanyama in Malinin sta dosegla raven, na kateri je njuna sposobnost neverjetno visoka, a hkrati prinaša dodatno breme pričakovanj. Morda je paradoks vrhunskega športa prav v tem, da moraš za doseganje največjega cilja včasih pozabiti, kako zares velike in unikatne stvari počneš. Morda se morajo takrat v pristopu res vrniti na sam začetek športne poti, ko so se (šele potencialni) zvezdniki s športno dejavnostjo ukvarjali predvsem zaradi užitka in ne toliko zaradi zlatih sanj.

Obvestilo uredništva:

Mnenje avtorice oziroma avtorja ne odraža nujno stališč uredništev RTV Slovenija.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Šport,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

用 HomepageTab 新标签页关注 RSS,打开浏览器就能看到更新。

安装 HomepageTab