Mjanmar zavrača razsodbo o genocidu nad Rohingi: Naša država je bila po krivici obtožena
Azija z Oceanijo
Malezija bo v Turčijo preselila 10.000 beguncev Rohinga
20. november 2026 ob 10.22 • Naypyitaw - MMC RTV SLO, Reuters, STA
Mjanmar je odločitev Meddržavnega sodišča (ICJ) v Haagu, ki je razsodilo, da je ta država zagrešila genocid nad pripadniki manjšine Rohinga, označil za "nepravično".
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google
Sodišče v Haagu je v četrtek razsodilo, da je Mjanmar z nasiljem nad pripadniki muslimanske manjšine Rohinga storil genocid in kršil Konvencijo ZN-a o genocidu iz leta 1948. Mjanmar je nameraval uničiti Rohinge, je ugotovilo sodišče in pozvalo državo k varni vrnitvi beguncev v domovino. To je prvič v 80-letni zgodovini ICJ-ja, da je država kriva genocida.
Oglas
"Naša država je bila po krivici obtožena," je dejala tiskovna predstavnica mjanmarskega predsednika Kaing Kaing Soe na vprašanje o razsodbi glede genocida nad Rohingi v prestolnici Naypyitaw.
Ob tem je kritizirala dejstvo, da ni bila sprejeta soglasno. Sodišče je odločitev sprejelo z devetimi glasovi proti šestim. "Rekla bi, da ni pravična," je dodala tiskovna predstavnica predsednika Min Aung Hlainga.
Na vprašanje o odzivu na razsodbo je Kaing Kaing Soe dejala, da so voditelji velikih svetovnih držav v preteklosti že opozarjali, da "politična telesa", kot je Meddržavno sodišče, ne bi smela zlorabljati svojih sodnih pooblastil.
Razsodba ICJ-ja je posledica krvavega zatiranja Rohingov leta 2017, ki so ga zagrešile mjanmarske oblasti, kar je sprožilo množičen eksodus pripadnikov te manjšine, ki so se zatekli v sosednji Bangladeš.
Sodniki so ugotovili, da je mjanmarska vojska med t. i. čistilnimi operacijami izvedla množične usmrtitve moških in dečkov, ženske iz skupnosti Rohinga pa so bile tarča razširjenega spolnega nasilja in posilstev. Oborožene sile so v svoji kampanji tudi požgale ali porušile več sto vasi.
Mjanmar je vseskozi zanikal genocid in trdil, da so bili njegovi ukrepi usmerjeni proti vojaški vstaji upornikov, potem ko je v nizu napadov umrlo več pripadnikov varnostnih sil.
V razsodbi je sodišče navedlo, da je Mjanmar dolžan Rohingom povrniti škodo zaradi storjenih kršitev, višina odškodnine pa bo določena pozneje. Država mora omogočiti tudi "varno in dostojanstveno vrnitev" Rohingov, ki so se morali zaradi njenih "protipravnih dejanj" razseliti.
Tožbo proti Mjanmaru zaradi genocida je pri ICJ-ju vložila Gambija, pri tem pa jo je podprlo še enajst držav, med njimi tudi Slovenija. Trdila je, da je mjanmarska vojska želela uničiti ljudstvo Rohinga z množičnimi umori, posilstvi in požigi.
ICJ nima vzvodov za uveljavitev svojih odločitev, bo pa razsodba v korist Gambije okrepila politični pritisk na vladajočo vojaško hunto v Mjanmaru.
Rohinge, ki so v pretežno budističnem Mjanmaru že dolgo žrtve preganjanja, se v od vojne razdejani domovini spopadajo z vse hujšim nasiljem. Njihove razmere se slabšajo tudi v prenatrpanih begunskih taboriščih v sosednjem Bangladešu, kjer jih živi 1,2 milijona.
Peking kritično do razsodbe
Kitajska je bila kritična do razsodbe ICJ-ja. Kot je v Pekingu dejal tiskovni predstavnik zunanjega ministrstva Guo Jiakun, takšna odločitev ne pripomore k rešitvi spora.
"Kitajsko skrbijo določena vprašanja, kot sta prekoračitev pristojnosti in široka razlaga, in meni, da takšne prakse ne prispevajo k reševanju sporov," je v odzivu na vprašanje o sodbi ICJ-ja dejal Guo.
"Mednarodna skupnost bi si morala v tej smeri prizadevati, da bi se izognila zapletanju tega vprašanja," je še dodal .
Med sodniki ICJ-ja je tudi kitajska sodnica, ki je v vseh točkah obtožnice, razen v eni, glasovala v korist Mjanmara. Na vprašanje, ali je sodnica Šue Hančin delovala po navodilih Pekinga, je tiskovni predstavnik danes pojasnil, da sodniki "svoje dolžnosti opravljajo popolnoma neodvisno".
Kitajska je po državnem udaru v Mjanmaru leta 2021, ki ga je vodil general in sedanji predsednik Min Aung Hlaing, nadaljevala podporo tej državi. To je bilo v ostrem nasprotju z ravnanjem zahodnih držav, ki so prekinile vezi s to državo jugovzhodne Azije.
Preselitev beguncev iz Malezije v Turčijo
Malezija je sporočila, da bo v okviru programa poklicnega usposabljanja v Turčijo preselila 10.000 beguncev iz skupnosti Rohinga, kar je ena največjih pobud za preselitev pripadnikov preganjane muslimanske manjšine.
Predlog je del prizadevanj vlade, da bi vprašanje beguncev Rohinga v Maleziji obravnavala na bolj "usklajen, učinkovit in human način", je povedal malezijski podpredsednik Ahmad Zahid Hamidi.
"Pozdravljam dogovor turške vlade, da sprejme 10.000 beguncev iz manjšine Rohinga. To je pomemben korak v prizadevanjih Malezije za iskanje dolgoročne rešitve vprašanja, ki že dolgo predstavlja izziv za upravljanje migracij in nacionalno varnost," je dejal.
Po njegovih besedah bi lahko pobuda s Turčijo služila kot zgled sodelovanja med državami pri urejanju preseljevanja beguncev.
Malezija se je zaradi naraščajočih napetosti z lokalnimi skupnostmi znašla pod pritiskom, naj begunce Rohinge vrne v Mjanmar. Po podatkih Urada visokega komisarja Združenih narodov za begunce (UNHCR) je bilo v Maleziji konec februarja približno 193.000 registriranih beguncev iz Mjanmara, od tega približno dve tretjini pripadnikov skupnosti Rohinga.
Oglas
内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。
阅读原文 ↗