V znamenju Mozarta: od klavirskih mojstrovin do velike serenade

Glasba

Koncert bo drevi ob 19.30 v Gallusovi dvorani

20. november 2026 ob 9.25 • Ljubljana - MMC RTV SLO

Na večeru Srebrnega abonmaja v Gallusovi dvorani bodo zazvenela tri Mozartova dela: Fantazija št. 3 v d-molu z novim zaključkom pianista Dejana Lazića, Kvintet za klavir in pihala ter obsežna serenada "Grand Partita" v izvedbi priznanih glasbenikov.

Mozart velja za virtuoza in enega izmed najbolj nadarjenih klasičnih skladateljev. Foto: Wikipedia
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Novo sezono Srebrnega abonmaja odpira večer posvečen enemu največjih umetnikov klasicizma in klasične glasbe Wolfgangu Amadeusu Mozartu.

Oglas

Skladatelj je največjo naklonjenost posvečal operi, ki jo je postavljal pred vse drugo. Pa vendar je kljub temu enako prepričljivo ustvarjal v skoraj vseh osrednjih glasbenih zvrsteh svojega časa.

Čeprav se njegova dela za klavir solo danes redkeje pojavljajo na svetovnih odrih, predvsem zato ker jih zasenčijo klavirski koncerti, simfonije in opere, pa ta dela razkrivajo zgoščen glasbeni izraz, kjer se prepletajo igrivost, duhovitost, improvizacijska svoboda in iskanje novih kompozicijskih rešitev.

Fantazija, ki ni bila nikoli dokončana

Za najbolj nenavadnega lahko označimo Fantazijo št. 3 v d-molu, K 397. Delo je bilo napisano leta 1782 na Dunaju. Nastanek in prvotna zasnova ostajata zavita v tančico skrivnosti, saj se avtorjev rokopis ni ohranil, delo pa tudi ni bilo nikoli dokončano. Mozartov del se nenadoma konča v 97. taktu na nerazrešenem dominantnem septakordu (D7). Sklep in zadnjih deset taktov se je pojavil v neavtoriziranem tisku leta 1806 in ga pripisujemo Augustu Eberhardu Müllerju, ki je bil velik oboževalec Mozarta.

Delo je zasnovano kot en sam, navidezno svobodno oblikovan glasbeni tok, v katerem si sledijo počasni odseki in nenadni izbruhi hitrejšega gibanja. In ravno zaradi teh hitrih sprememb v tempu ji dajejo skoraj improvizacijski značaj, kromatično obarvana harmonija uvodnih taktov pa se že zazira v prihodnost.

Tokratna izvedba tega dela bo posebna tudi zato, ker na odru Gallusove dvoane ne bomo slišali uveljavljenega zaključka, ampak zaključek, ki ga je napisal pianist Dejan Lazić, ki bo delo tudi izvedel.

Hrvaški pianist in kompozitor Dejan Lazić. Foto: Susie Knoll

Najboljši kvintet, ki ga je napisal Mozart

Mozart se je intenzivno ukvarjal tudi s komorno glasbo. Leta 1784 je Mozart na Dunaju doživel svoje najuspešnejše obdobje v svoji karieri. V teh letih se je zbližal tudi s svojim sodobnikom istega obdobja Josephom Haydnom, seznanil pa se je tudi z glasbo dveh mojstrov: Johanna Sebastiana Bacha in Georga Friedricha Händla. Kontrapunktično mojstrstvo te glasbe je pustilo sled v Mozartovi glasbeni govorici. V tem ozračju je marca leta 1784 napisal Kvintet za klavir in pihala v Es-duru, K 452. Zanimiva je sestava zasedbe, saj je kvintet sestavljen iz klavirja, oboe, klarineta, roga in fagota. V pismu očetu je zapisal, da ga šteje za najboljšo skladbo, kar jih je dotlej napisal.

Kvintet za klavir in pihala v Es-duru odlikuje prefinjeno ravnovesje med klavirjem in štirimi pihali, katerih različne zvočne barve Mozart spretno prepleta v komorni dialog. Prvi stavek se začne s počasnim uvodom (Largo), ki preide v živahnejši sonatni Allegro moderato, v katerem izstopa klavir. V umirjenem Larghettu pridejo bolj do izraza spevne melodije pihal, sklepni Allegretto pa prinaša zaključek v obliki rondoja z izvirno kadenco, v kateri sodeluje vseh pet glasbil.

Najbolj obsežno in ambiciozno delo Mozarta za pihalni ansambel

Drugi del večera bo posvečen pihalnemu ansamblu. Serenada št. 10 v B-duru, K 361/370a spada med najbolj obsežnejša in ambiciozna del izmed vseh Mozartovih del za pihalni ansambel. Delo je znano pod naslovom "Grand Partita", ki pa ni Mozartov, saj na rokopisu ni zapisan z njegovo roko. Točen čas nastanka ni znan, predvideva pa se, da je delo skladatelj dokončal konec leta 1783 ali pa v začetku prihodnjega leta.

Delo je nastalo v času, ko je bila na Dunaju izredno popularna glasba za pihalne zasedbe, t. i. "Harmoniemusik". Mozart je sicer običajno zasedbo močno razširil. Delu je namenil dve oboi, dva klarineta, dva basetna roga, dva fagota, štiri roge in kontrabas, s čimer je obogatil predvsem srednji in spodnji register ter tako dosegel za tedanji čas nenavadno polno zvočnost.

Mozart leta 1777. Portret je nastal v Bologni, na njem pa skladatelj nosi odlikovanje Reda zlate ostroge, ki mu ga je podelil papež. Foto: Wikipedia

Serenada ima sedem stavkov, kar močno presega običajen okvir lahkotnosti serenade. Uvodni Largo s slovesnimi akordi preide v živahni Molto allegro, sledita menuet in znameniti Adagio, v katerem izstopajo dolge spevne linije oboe, klarineta in basetnega roga. Niz variacij razkriva raznolike kombinacije instrumentalnih barv, sklepni rondojski finale pa delo zaključi v razigranem slogu. Mozart s prepletanjem posameznih glasbil in razponom razpoloženj funkcionalno glasbo za dvorne in družabne priložnosti povzdigne v pravo koncertno umetnino.

Široka domača in mednarodna zasedba glasbenikov

Idejni vodja Boštjan Lipovšek je v impozantno ad hoc skupino združil nekatere najprodornejše slovenske in mednarodne glasbenike različnih generacij.

Za klavirjem bo sedel Dejan Lazić, ki je svojo glasbeno akademsko pot ustvarjal na Mozarteumu v Salzburgu, kjer je študiral klarinet, klavir in kompozicijo. Kot pianist in skladatelj je prepoznaven po samosvojem in svežem pristopu k širokemu klavirskemu repertoarju.

Oboista večera bosta Tom Owen in Tevž Kupljenik. Owen je študiral v Londonu in Hannovru in je oboist v orkestru Gürzenich v Kölnu ter profesor na konservatoriju v Maastrichtu. Tako kot Owen tudi Kupeljnik študira oboo v Hannovru, pred tem pa je obiskoval Konzervatorij za glasbo in balet Ljubljana. Kot solist je nastopil s Slovensko filharmonijo in Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija.

V zasedbi bodo tudi srbski klarinetist Ognjen Popović, slovenska klarinetista Urška Zupan in Andraž Golob ter španski klarinetist Maximiliano Martín. Popović se je izobraževal v Pančevu, Stuttgartu in Münchnu, doktoriral pa je v Beogradu. Je tudi solo klarinetist Beograjske filharmonije. Zupan pa je svojo izobraževalno pot začela v Ljubljani ter jo nadaljevala na priznanem Mozarteumu v Salzburgu ter v Baslu. Tako kot Popović je tudi Zupan solo klarinetistka, a pri Filharmoničnem orkestru Bremerhaven. Golob je svoje glasbene sposobnosti uril v Celju ter kasneje v Grazu. Trenutno je član Berlinskih filharmonikov. Martín se je glasbeno izobraževal v Barceloni in v Londonu. Trenutno je solo klarinetist Škotskega komornega orkestra.

Slovenski fagotistki Evi Fritz se bo pridružil nemški kolega Hanno Dönneweg. Fritz je obiskovala Akademijo za glasbo v Zagrebu in je trenutno članica Zagrebške filharmonije. Dönneweg pa se je glasbeno izpopolnjeval v Karlsruheju, Kölnu, Stuttgartu in Berlinu. Od leta 2002 je solo fagotist Simfoničnega orkestra SWR.

Slovenski hornist Boštjan Lipovšek. Foto: Osebni arhiv

Na odru bodo stali tudi trije domači in en tuji hornist - Boštjan Lipovšek, Sebastijan Buda, Jernej Cigler in Miklós Takács. Lipovšek je solo hornist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija in se je glasbeno izobraževal v Ljubljani in Salzburgu. Buda in Cigler sta glasbeno izobrazbo pridobila v Münchnu. Buda je od leta 2025 član orkestra Državnega gledališča na Gärtnerplatzu v Münchnu. Cigler pa je član nagrajenega Kvarteta rogov Quadricor ter občasno sodeluje tudi s Simfoničnim orkestrom RTV Slovenija. Takács je hornist Državne kapele iz Dresdna, komorni glasbenik in profesor roga na Visoki šoli za glasbo Carla Marie von Webra v Dresdnu.

Zasedbo zaključuje slovenski kontrabasist Iztok Hrastnik, ki je diplomiral na Akademiji za glasbo v Ljubljani, izkušnje pa je pridobival v Mladinskem orkestru Gustava Mahlerja in Mahlerjevem komornem orkestru. Bil je solo kontrabasist Simfoničnega orkestra RTV Slovenija, od leta 2011 pa je član Dunajske državne opere in Dunajskih filharmonikov.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

用 HomepageTab 新标签页关注 RSS,打开浏览器就能看到更新。

安装 HomepageTab