V vrtcih in šolah postregli tradicionalni slovenski zajtrk

Slovenija

Tretji teden v novembru je teden slovenske hrane

20. november 2026 ob 8.50 • MMC RTV SLO, STA

V vrtcih in šolah so danes otrokom postregli tradicionalni slovenski zajtrk, ki je sestavljen iz kruha, masla, medu, mleka in jabolka ali drugega svežega oz. suhega sadja. S tradicionalnim zajtrkom se zaključuje teden slovenske hrane.

Tradicionalni slovenski zajtrk v enem izmed vrtcov. Foto: BoBo
Spremljajte RTVSLO.si kot prednostni vir na Google

Tradicionalni slovenski zajtrk letos poteka pod sloganom Slovensko na mizi - začnimo z zajtrkom. Takšne akcije je po mnenju ministra za kmetijstvo Janeza Ciglerja Kralja treba vztrajno ponavljati in širiti. "Mislim, da se lahko EU in cel svet uči od nas, kako v sodobnem svetu in tempu življenja približati potrošnikom izbiro lokalne hrane," je ta teden poudaril minister.

Oglas

Ministrstvo poseben pomen slovenskega zajtrka vidi tudi v ozaveščanju otrok in mladih, ki bodo vključeni v prihodnost prehrane, kmetijstva in podeželja. S takšno izbiro po Cigler Kraljevih navedbah podpiramo slovenskega kmeta, pridelovalca hrane, uživamo hrano, pridelano v zdravem okolju, kar je tudi najboljša podpora preventivi zdravja, ter promoviramo pravo izbiro pri mladih.

Pri ozaveščanju otrok o lokalni hrani je izjemno pomemben šolski sistem, pa je pred začetkom slovenskega tedna hrane poudaril tudi minister za izobraževanje, znanost in mladino Borut Rončević, ob tem pa k izobraževanju otrok o tem pozval tudi starše.

Po podatkih statističnega urada so lani tradicionalni slovenski zajtrk postregli skoraj 273.000 otrokom v 1803 vrtcih in šolah. Akciji se pridružujejo tudi drugi, med drugim ga bodo danes postregli tudi stanovalcem študentskih domov Univerze v Mariboru. Kot so sporočili, bodo lahko stanovalci na glavnih recepcijah študentskih naselij prevzeli vrečke z lokalno pridelanimi živili - kruhom, jabolkom, maslom in medom.

Koliko sestavin tradicionalnega zajtrka pridelamo v Sloveniji?

V času slovenskega tedna hrane so na statističnem uradu pripravili tudi statistiko o pridelavi sestavin, ki ga sestavljajo. Po začasnih podatkih statistikov so v Sloveniji letos na skoraj 28.000 hektarjih pridelali skoraj 146.000 ton pšenice oziroma za skoraj desetino manj kot pred desetimi leti. Stopnja samooskrbe s tem žitom je bila lani 74-odstotna, kar je bilo približno toliko kot leta 2015.

Izpostavili so, da smo v državi lani proizvedli 2600 ton masla, kar je bilo za desetino več kot pred desetimi leti. Uvozili smo ga 2475 ton, izvozili pa 117 ton. Povprečna cena kilograma masla je znašala skoraj 11 evrov. Oktobra letos je bilo maslo za več kot 18 odstotkov cenejše kot oktobra lani.

Povprečna cena kilograma medu je lani znašala 8,82 evra. Med in džemi, marmelade ipd. so bili oktobra za nekaj več kot odstotek cenejši kot pred enim letom. Samooskrba z medom je bila lani najvišja od leta 2000, 133-odstotna, kar pomeni, da je bila pridelava za tretjino večja od porabe.

Prireja kravjega mleka pa je lani obsegala skoraj 631.000 ton oziroma približno toliko kot pred desetimi leti. Surovo polnomastno mleko je bilo oktobra v medletni primerjavi cenejše za 3,3 odstotka.

Oglas

内容来自 MMC RTV - Vse novice,版权归原作者所有。

阅读原文 ↗

用 HomepageTab 新标签页关注 RSS,打开浏览器就能看到更新。

安装 HomepageTab